Tiskanje

bêdrnica -e ž (ȇ)
anat. kost v stegnu; stegnenica: zlomiti si bedrnico

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

čeljúst čeljústi samostalnik ženskega spola [čeljúst]

vsaka od obeh kosti, v katero so vraščeni zobje, z obdajajočimi mehkimi tkivi ali ti dve kosti z obdajajočimi tkivi kot celota

1.1.

iz zoologije

del stroja, naprave, orodja za prijemanje, oprijemanje, drobljenje

STALNE ZVEZE: zavorna čeljust
FRAZEOLOGIJA: čeljust se povesi komu, povesiti čeljust
ETIMOLOGIJA: = stcslov. čeljustь, hrv., srb. čȅljūst, rus. čéljustь, češ. čelist < pslov. *čel'ustь, morda < ide. *ku̯elh1i-(H)oh1ust- *‛ki premika, obrača usta’ iz *ku̯elh1- ‛obračati, vrteti, premikati’ + ↑usta - več ...

dlánčen -čna -o prid. (ȃ)
1. nanašajoč se na dlan: zlomiti si dlančno kost; dlančna stran podlakti
2. nanašajoč se na dlančnik: dlančni računalnik; ponudniki dlančnih naprav

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

dlánčnica -e ž (ȃ)
anat. vsaka od petih kosti v dlani: zlomiti si dlančnico

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

dlánčnica -e ž

anat. vsaka od petih kosti v dlani

SINONIMI:

anat. dlančna kost, anat. dlanska kost

GLEJ ŠE: kost

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024

dòli potréjti ~ -tèrem dov. zlomiti, potreti: vſze doli potere TF 1715, 1; pren. Gda Boug tanácſe doli potere TF 1715, 28; da ſze i nyé velikoucsa doli potere KŠ 1771, 402; grejha Králeſztvo pa naj doli potere KMK 1780, 28; (Goſzpou) záto je doli potere TA 1848, 21; poteri doli vſzáko skodlivoſzt KŠ 1754, 224; poteri doli, ka je nej tvojega KŠ 1754, 228; poteri doli vszo vraj'so jákoſzt KM 1783, 19

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

držálo -a s (á)
1. del orodja, priprave, stroja, namenjen za držanje z rokami: zlomiti držalo kladiva; leseno držalo; držalo vesla; držalo iz plastične mase; držalo pri biču; z vso težo se je oprl na držali pri plugu
// del peresnika, namenjen za držanje: nekateri učenci so se nervozno presedali in grizli držala / kupil si je svinčnik, radirko in držalo peresnik
2. priprava, na katero se kaj postavi, obesi: svetilko je obesil na posebno držalo; stopnišče krasijo tudi zelo lepa držala za bakle
♦ teh. elektrodno držalo del varilne priprave, v katero se vpne elektroda

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

fráta -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

golén goléni samostalnik ženskega spola [golén]

del noge med kolenom in gležnjem

1.1.

;

SINONIMI:

golenica

ETIMOLOGIJA: = stcslov. golěnь, hrv. gȍlijen, srb. gȍlēn, rus. gólenь, češ. holeň < pslov. *golěnь in *golenь, verjetno iz ↑gol, prvotno torej *‛goli, neoblečeni del noge’ - več ...

goleníca goleníce samostalnik ženskega spola [goleníca]

kost na notranjem delu goleni, ki sega od kolena do gležnja; SINONIMI: golen

navadno v množini zgornji del škornja

navadno v množini gamašam podoben cevast pripomoček za zaščito goleni

navadno v množini del oklepa, nekdanje vojaške oprave, ki ščiti goleni

ETIMOLOGIJA: ↑golen

hŕbet -bta in hrbèt -btà m, druga oblika dalje -ù -- -ù -òm; -à -ôv -ôma -à -éh -ôma; -í -ôv -òm -é -ìh -mí (ŕ; ə̏ ȁ) upogniti ~; držati roke na ~u; kupiti meso s ~a; ~ roke; ~ čeka |zgornja stran|; napasti sovražnika v ~ |od zadaj|; knj. pog. pri padcu si zlomiti ~ hrbtenico; zem. gorski ~; snov., kuhar. srnin ~ |slaščica|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

hŕbet -bta m

del človeškega ali živalskega trupa ob hrbtenici

SINONIMI:

neknj. pog. grba, neknj. pog. grbača, zastar. hrbtanec, pog. hrbtenica, ekspr. hrbtiček, ekspr. hrbtišče, neknj. pog. pukel

zadnja, hrbtna stran, zlasti kovanca, bankovca ali medalje

SINONIMI:

knj.izroč. reverz

BESEDNE ZVEZE S SINONIMI:

ribji hrbet

GLEJ ŠE SINONIM: greben, hrbtovina, naslonjalo
GLEJ ŠE: stran1, greben, natepsti, ploskev, podrediti se, podrejati se, ščititi, ščititi, tepen, vdati se, zapustiti, zapustiti, natepsti, natepsti, tepen

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024

hrbteníca -e ž (í)
1. del telesnega ogrodja iz vretenc, ki poteka na hrbtni strani trupa: upogniti, vzravnati hrbtenico; pri padcu si je zlomil hrbtenico; kriva hrbtenica
2. publ., s prilastkom glavni, bistveni del česa: črna metalurgija je hrbtenica industrializacije; vzpenjača je postala hrbtenica turističnega centra / sodelavci so dali reviji trdno ideološko hrbtenico
● publ. zlomiti hrbtenico birokratizmu premagati ga; ekspr. ima prožno hrbtenico menja prepričanje v skladu z razmerami; ekspr. pomagal si je z mehko hrbtenico tako, da se je prilagodil vsaki situaciji; ekspr. življenje mu je dalo nekaj hrbtenice je povzročilo, da je postal bolj samozavesten; ekspr. bil je človek brez hrbtenice zaradi koristi je spreminjal svoje prepričanje
♦ anat. ledvena, prsna, vratna hrbtenica; navt. (ladijska) hrbtenica ladijska vez, ki je vzporedna z gredljem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

hrbteníca -e ž (í) zlomiti si ~o; ukrivljena ~; publ. dati gibanju trdno ideološko ~o |oporo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

hrbteníca Frazemi s sestavino hrbteníca:
bíti brez hrbteníce, bíti hrbteníca čésa, člôvek brez hrbteníce, iméti hrbteníco, kdó brez hrbteníce, kdó/kàj s hrbteníco, krivíti hrbteníco [kómu], ne iméti hrbteníce, zlomíti hrbteníco kómu/čému

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

kandȋrati -am nedov. in dov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

koléno -a s (ẹ́)
1. del noge ob sklepu med golenjo in stegnom: koleno ga boli; poškodovati si koleno; poklekniti na obe koleni; oteklo, ranjeno koleno / stopiti do kolen v vodo; do kolen segajoče krilo / iztegniti, zlomiti si nogo v kolenu / kolena se mu šibijo, tresejo / upogniti koleno nogo v tem delu / ekspr. prikloniti se do kolen z globokim predklonom; pren. domačija je ležala na kolenu, ki je molelo iz pobočja
// nav. mn. del noge nad kolenom: posaditi si otroka na kolena; na kolenih mu je ležala odprta knjiga; pestovati se na kolenih; od veselja se je tolkel po kolenih
// pog. del oblačila, ki pokriva koleno: hlače imajo izbočena kolena / nogavice so na kolenih spet strgane
● ekspr. bilo ga je strah, da so se mu kolena šibila zelo ga je bilo strah; ekspr. dve uri smo grizli kolena hodili v hudo strmino; ekspr. imeti mehka kolena biti negotov v hoji zaradi strahu, vinjenosti; ekspr. upogniti koleno pred kom ukloniti, vdati se; podrediti se; nizko biti, stati do kolen v dreku biti v zelo neprijetnem, zapletenem položaju; ekspr. ne seže mu niti do kolen po kaki pozitivni lastnosti, značilnosti mu ni enak, enakovreden; star. to poznam že od mladih kolen iz mladosti; pog. dati otroka čez koleno natepsti; ekspr. ženske so popadale na kolena in molile pokleknile; ekspr. spraviti upornike na kolena pokoriti, premagati jih; ekspr. vrgla se mu je pred kolena pokleknila je predenj; biti na kolenih klečati; biti poražen; ekspr. prositi koga na kolenih zelo; ekspr. po golih kolenih bi šla za njim na vsak način si ga želi pridobiti; ekspr. po kolenih se plaziti pred kom pretirano ponižno se vesti, navadno iz koristoljubja
2. teh. kos cevi, ukrivljen v obliki četrtine kroga: zamenjati koleno pri dimovodu; koleno za vodovodno inštalacijo / dvojno koleno kos cevi, ukrivljen v obliki polkroga
3. ekspr. krivina, zavoj: reka naredi na tem mestu koleno; na kolenu reke je stal most / cesta se tam obrne v blagem kolenu
4. navadno s prilastkom stopnja sorodstva: dokazal je lahko osem kolen plemenitih prednikov; posledice se lahko pokažejo pri potomcih do tretjega kolena / bratranec v drugem kolenu / zastar. biti kmečkega kolena rodu, izvora
♦ adm. knjigovodsko koleno knjigovodski mostiček

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

kosíšče -a s (í)
držaj pri kosi: zlomiti kosišče; nasaditi koso na kosišče

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

kósje -a s (ọ̄)
nar. kosišče: zlomiti kosje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

kǫ̑sje, n. = kosišče, der Sensenstiel, Cig., Dol.; zlomiti k., Jurč.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

kóst -í ž (ọ̑)
1. vsak od delov, ki sestavlja okostje človeka in nekaterih živali: zlomiti si kost; lobanja je iz osmih kosti; podolgovata, sploščena, štirioglata kost; prelom kosti; mišice in kosti; na vsako besedo je prežal kakor pes na kost; suha je kot kost in koža zelo / ima krhke, mehke, močne kosti / urezal se je do kosti / pes gloda kost / kupiti meso brez kosti; mozgova kost / čelna, čeljustna kost; dlanske kosti; obraz s poudarjenimi ličnimi kostmi; nosna kost / človeške, živalske kosti / izdelki iz slonove kosti iz zobovine slonovih oklov
2. osrednji oleseneli del koščičastega plodu, sadu; koščica: meso teh breskev gre nerado od kosti
3. ekspr., navadno s prilastkom (človeško) telo: vse kosti ga bolijo / na kamen je položila svoje kosti je sedla; pošteno pretegniti svoje kosti / tu počivajo kosti njegovega očeta posmrtni ostanki, truplo; njene kosti že trohnijo pod zemljo
// slabš. človek, navadno suh: vzela bo tisto ošabno kost / kot psovka poberi se, kost stara
4. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi z do izraža visoko stopnjo doživljenega: premražen sem do kosti; mraz, veter je rezal do kosti / obrali so jo do kosti zelo so jo obrekovali
● ekspr. sama kost in koža ga je zelo je suh; ekspr. dati ideji meso in kosti uresničiti jo; dati ji zunanjo podobo, obliko; ekspr. če bi ga zalotil, bi mu polomil, preštel, zrahljal kosti bi ga zelo pretepel; ekspr. to mu je pognalo strah v kosti prestrašilo ga, vznemirilo; ekspr. še zdaj mu tiči strah v kosteh zelo se boji; ekspr. požrl ga je s kostmi in kožo vsega je požrl
♦ anat. bedrna kost stegnenica; cevasta, ploščata kost; ekstremitetna kost; kopitna kost; križna kost križnica; prsna kost kost prsnega koša, na katero so pritrjena rebra; prsnica; gobasta zgradba kosti zgradba, pri kateri je tkivo tako razporejeno, da so vmes luknjice; med. fisura kosti; obl. vzorec ribja kost vzorec z diagonalno lomljenimi črtami; vet. divja ali mrtva kost grčast koščen izrastek na površini cevastih kosti; prim. kamenkost

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

kóst -í ž

vsak od delov, ki sestavlja okostje človeka in nekaterih živali

BESEDNE ZVEZE S SINONIMI:

divja kost

GLEJ ŠE SINONIM: koščenjak, koščica, suh1
GLEJ ŠE: čeljustnica, čelnica, čelnica, dlančnica, dlančnica, golenica, golenica, hrbet, kolčnica, križnica, ličnica, nartnica, nartnica, nebnica, prsnica, sednica, sitka, slonovina, stegnenica, stegnenica, trtica1, zatilnica, zatilnica, natepsti, natepsti, natepsti, natepsti, natepsti, natepsti, osteoporoza, prestrašiti, prestrašiti, prestrašiti, strašiti, strašiti, tepsti, tepsti, tepsti, tepsti, ustrašiti, ustrašiti, prstnica

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024

krẹ̑ker -ja m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

kŕšiti -im nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

lásnica1 -e ž (ȃ)
preprosta priprava iz dveh vzporednih krakov za pritrjevanje, spenjanje las: pobrati lasnice iz las; zlomiti lasnico; oviti kito okoli glave in jo pritrditi z lasnicami

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

líst -a m (ȋ)
1. navadno zelen, ploščat del rastline, ki raste iz veje, stebla: list odpade, požene; listi rumenijo, se sušijo, venejo; drevo, rastlina poganja, razvija liste; mesnati listi; suhi, uveli, zeleni listi; list lipe; zajedavci na listih; drgeta, trese se kot list v vetru; sonce je žgalo in noben list se ni ganil bilo je popolnoma mirno, brez vetra / bukovi, hrastovi, tobačni listi; krompirjevi listi; dodati jedi lovorov list / list za listom odpada
// kar je temu podobno: stresti liste krompirja v ponev / na liste zrezana jabolka
2. pravokoten kos papirja, zlasti za pisanje: na mizi leži list; popisati, preganiti, pretrgati list; prepisati na čist list nepopisan / črtani list ki ima črte; grafični list odtis v kaki grafični tehniki
// tak kos
a) spet z drugimi v knjigo, zvezek: v knjigi manjka list; iztrgati iz beležnice list; počasi obrača liste in šepetaje bere; zvezek ima šestdeset listov; knjiga z zamazanimi, zavihanimi listi / naslovni list
b) s prilastkom prirejen za različne namene: izpolniti anketni list; notni, risalni list / jedilni list seznam jedi, ki se v določenem gostinskem lokalu lahko dobijo
// s prilastkom temu podobna tanka plast česa: namazati liste testa z nadevom; list furnirja
3. s prilastkom dokument, (javna) listina: orožni list; izdati, podaljšati potni list; mrliški list izpisek iz mrliške matične knjige; imeti obrtni list dovoljenje za opravljanje obrtne dejavnosti; poročni list izpisek iz poročne matične knjige; predložiti rojstni list izpisek iz rojstne matične knjige
4. časopis, revija: tuji listi pišejo o borzni krizi; list poziva vlado, naj začne pogajanja; izdajati, ustanoviti list / dijaški list Lipica; družinski list; gledališki list periodično strokovno glasilo gledališča, ki je vsebinsko vezano zlasti na uprizarjana dela; urednik literarnega lista / Uradni list Republike Slovenije
5. star. pismo: brati list; sin ji je poslal list; materin list
6. ploščat kovinski del orodja, orožja, priostren v rezilo: zlomiti list; list kopja; list kose, lopate, sekire, žage; konica lista
● ekspr. dovolj je, obrni list začni govoriti o čem drugem; knjiž., ekspr. otrok je še nepopisan list je še brez globljih spoznanj, izkušenj; knjiž. tako se je obrnil še en list zgodovine je minilo še eno obdobje zgodovine; ekspr. on je naše gore list je našega rodu, naše narodnosti
♦ agr. gnojiti pod list med rastjo; bot. čašni listi zunanji listi dvojnega cvetnega odevala; črtalasti list dolg in ozek; deljeni list z zarezami, ki segajo bolj ali manj globoko v listno ploskev; pernati list; plodni listi; sestavljeni list iz lističev; venčni listi notranji listi dvojnega cvetnega odevala; igr. list karte, ki jih ima igralec razporejene v roki; min. list najtanjša plast rudnine, ki se da odklati; navt. list širši del vesla; vpisni list dokument ladij s prostornino nad deset brutoregistrskih ton, ki vsebuje podatke o ladji; rel. list neevangeljski odlomek iz Svetega pisma, ki se bere pri maši; krstni list dokument s podatki o krstu kake osebe; strojn. list del propelerja v obliki podolgovate vijačne ploskve; šol. matični list interni dokument, v katerega se v osnovni šoli vpisujejo podatki o učencu, njegovem šolanju in uspehu; tekst. list del brda, v katerem so vpete nitnice; trg. list format pol papirja z mero 210 × 297 mm; garancijski list; zool. morski list ploščata morska riba z nesimetrično razporejenimi očmi in usti, ki leži na morskem dnu, Solea; suhi list v Indiji in Avstraliji živeči metulj, z zloženimi krili podoben suhemu drevesnemu listu, Kallima; živi list v južni Aziji živeča žuželka z velikimi krili, podobna rastlinskemu listu, Phyllium; žel. potni list dokument z določenimi podatki o vlaku in o vsem, kar se dogaja med vožnjo; tovorni list potrdilo o prevzemu in predaji blaga pri prevozu in o plačani voznini

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

lomíti lómim nedov. (ī ọ́)
1. s silo, pritiskom delati iz česa trdega nepravilne dele: lomiti dračje; rezati in lomiti kruh; spomladi se led na reki lomi; suhljad se lomi pod nogami / vihar lomi drevje ga podira, ruje; mu lomi veje; dal je palico čez koleno in jo lomil jo poskušal zlomiti; v jezi je divjal in lomil pohištvo grdo ravnal z njim, ga razbijal; pod težo se je deska začela lomiti je začela kazati znake, da se bo prelomila / ekspr.: pomol je lomil valove; morje se lomi ob pečinah; pren., knjiž. val ekspresionizma se je že lomil
// s silo, pritiskom delati, da kaj trdega ni več s čim zraščeno, skupaj: otroci lomijo mladike v grmu; burja lomi ledene sveče; veter je lomil veje; veje se lomijo pod težkim snegom; lomiti koruzo lomiti koruzne storže s stebla / lomiti granit, kamen, marmor pridobivati uporabne kose iz žive skale
2. nav. 3. os. povzročati zvijanje telesa, udov: spet ga lomi božjast; krč jo lomi; vse telo mu lomijo krči / brezoseb.: včeraj ga je spet lomilo imel je napad božjasti; ekspr. gledalce je kar lomilo od smeha zvijali, pripogibali so se / z oslabljenim pomenom otrok ni zdrav, božjast ga lomi ima božjast, je božjasten
3. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža visoko stopnjo stanja, kot ga določa osebek: jeza ga lomi; krčevit jok jo je lomil; togota ga lomi / jeza ga lomi, ker ni bil izvoljen jezi se; taka radovednost me lomi, da moram pogledati
// polaščati se, lotevati se: komaj gleda, tako ga lomi spanec / kašelj ga je začel lomiti; že prej ga je lomil smeh, zdaj pa se je zakrohotal
4. publ. odpravljati, premagovati, uničevati: lomiti preživele nazore; lomiti stare družbene odnose, tradicijo; doslej ustaljena praksa se je začela lomiti; predsodki se lomijo
5. slabš. slabo znati, obvladovati kak jezik, zlasti v govorjeni obliki: za silo je lomil angleščino; lomil je celo nekoliko po slovensko
6. pog., v zvezi z ga počenjati neumnosti, lahkomiselnosti: če ga bo še naprej lomil, bo izključen; mladina ga lomi / to smo ga lomili / njegova žena ga lomi z drugimi; lomi ga, kot da ne bi bil poročen se družabno, erotično izživlja
// delati napake: igralec ga je pri premieri lomil; pri šolski nalogi sem ga strašno lomil / godba je dobro igrala, le boben ga je malo lomil / trdil je, da ga trgovina lomi
7. publ., v zvezi lomiti kopja zelo si prizadevati za kaj; bojevati se: lomiti kopja za pravico / zaradi tega se z njim ne splača lomiti kopja prepirati se
8. v medmetni rabi izraža začudenje, zavrnitev: menda se bosta ločila. Ne lomi ga; ali si zdaj jezna name? Nikar ga ne lomi; tega izpita ne bom nikoli naredil. Kaj ga pa lomiš
● ekspr. težko delo človeka lomi zelo utruja; pog., ekspr. letos ga vreme lomi je slabo, nestalno vreme; zastar. tega vprašanja ne bom rešil, naj si še tako lomim glavo belim; knjiž. pili sta kavo in lomili bel kruh jedli; čakal je in nestrpno lomil prste z roko krčevito pregibal prste druge roke; jokala je in (si) lomila roke, lomila z rokami delala krčevite gibe, izražajoč žalost, obup; ekspr. pri tej nalogi si bo lomil zobe jo bo težko reševal; ekspr. medved je lomil skozi goščavo lomastil; knjiž. razbojniki lomijo v hišo vdirajo, vlamljajo
♦ agr. lomiti lan s posebno pripravo lomiti laneno slamo pri pridobivanju prediva; fiz. prozorno telo lomi svetlobo povzroča spremembo smeri valovanja pri vstopu vase; tisk. lomiti urejati, razvrščati stolpce stavka (v strani); usnj. lomiti usnje obdelovati ga tako, da postane lice nekoliko hrapavo

lomíti se

biti lomljiv:

koruzni kruh se lomi

/ lasje, nohti se mu lomijo

ekspr.

pripogibati se, zvijati se:

ponižno je pozdravljal in se lomil v pasu

tako so se smejali, da so se kar lomili

/ lomiti se od smeha, v joku, v smehu

biti ostro ukrivljen:

črta se lomi

reka se lomi

cesta se lomi navzdol

rov se ostro lomi

/ topol meče dolgo senco, ki se lomi ob zidu

♦

fiz. svetloba, zvok se lomi spreminja smer pri prehodu v drugo snov

knjiž.,

ekspr.

izgubljati trdnost, moč:

njen ponos se lomi

doslej ustaljena praksa se je začela lomiti

njegova upornost se lomi

/ lomiti se v sebi

●

glas se mu je lomil od ganjenosti, razburjenja govoril je pretrgano, s prekinitvami; ekspr. ob tujem izrazu se mu je lomil jezik težko ga je izgovarjal; ekspr. v njem se vse maje in lomi doživlja velike duševne krize; ekspr. dve uri sem se lomil po tistem kamenju (težko) hodil

lomèč

-éča -e:

jokala je, lomeč (si) roke

plaz se vali v dolino, lomeč smreke kot bilke

stal je v zadregi, lomeč v roki vžigalico

pokanje lomečega se ledu

lómljen

-a -o:

lomljena vrsta hiš

/ lomljeni kamen; lomljeni oklepaj iz dveh ležeči črki V podobnih znakov; lomljena črta

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

lomīti lọ́mim nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

méčnica -e ž

kost na zunanji strani goleni

SINONIMI:

anat. fibula

GLEJ ŠE: kost

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024

medeníca1 -e ž (í)
anat. del telesnega ogrodja v spodnjem (zadnjem) delu trupa: zlomiti si medenico; človeška, živalska medenica; moška, ženska medenica
// votlina, ki jo to ogrodje dela: imeti ozko, široko medenico / mala spodnji del te votline, velika medenica zgornji del te votline

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

medeníca -e ž (í) zlomiti si ~o; ozka ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

mešálo -a s (á)
priprava za mešanje: kupiti, zlomiti mešalo; leseno mešalo / mehanično mešalo
// teh. del aparata, stroja, s katerim se meša: mešalo trosilnika; oblika mešala

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

mešálo -a s

priprava za mešanje

SINONIMI:

knj.izroč. mešalka, knj.izroč. mešalnik

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024

metlíšče -a s (í)
držaj metle: izdelovati metlišča; zlomiti metlišče

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

metlíšče -a s (í) zlomiti ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

mrzlôta -e ž (ó)
lastnost, značilnost mrzlega: mrzlota snega, vode / mrzlota mesečine / zastar. zapadel je sneg in zavladala je mrzlota mraz, hlad / mrzlota besed, pogleda / hotel je zlomiti ponosno mrzloto in napuh v njej

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

nadláhtnica nadláhtnice samostalnik ženskega spola [nadláhtnica]

kost v nadlahti, ki sega od rame do komolca

ETIMOLOGIJA: ↑nadlahten

nadláhtnica -e ž (ȃ)
anat. kost v nadlakti: zlomiti si nadlahtnico; nadlahtnica in podlahtnica

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

nadláhtnica -e ž (ȃ) zlomiti si ~o

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

nadláhtnica -e ž

anat. kost v nadlakti

SINONIMI:

anat. nadlaktnica

GLEJ ŠE: kost

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024

nalomíti -lómim dov. (ī ọ́)
1. z lomljenjem priti do določene količine česa: nalomiti dračje, veje; nalomi pet kosov kruha / nalomiti kamion kamenja
2. delno zlomiti: veter je nalomil več debel; lepenka se je ob pribijanju nalomila; nalomiti si kost; pren., ekspr. glas se ji je nalomil; notranje se nalomiti

nalómljen

-a -o:

zlomiti nalomljeni trs

njeno življenje je nalomljeno

duševno nalomljeni ljudje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

nalomiti ► naˈloːmt -ˈlọːmėn dov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

nártnica -e ž

anat. vsaka od sedmih kosti v nartu

SINONIMI:

anat. nartna kost, anat. tarzalna kost

GLEJ ŠE: kost

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024

navòj -ôja m z -em (ȍ ó) vrezati ~e v cev; pojm. pri ~u zlomiti ročaj

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

nèzlomljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki se ne da zlomiti: nezlomljiva palica; osi iz te kovine so nezlomljive / ekspr.: nezlomljiv optimizem; vsi so občudovali njegovo nezlomljivo voljo / ekspr. to je trden, nezlomljiv značaj
// ekspr. nepremagljiv: nezlomljiva vojska

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

nèzlomljív -a -o prid.

ki se ne da zlomiti

SINONIMI:

zastar. nezlomen

GLEJ ŠE SINONIM: nepremagljiv, neuklonljiv

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024

nôga -e in -é ž, tož. ed. in mn. v prislovni predložni zvezi tudi nógo nóge (ó)
1. okončina, ki se uporablja za oporo trupa, premikanje: noga ga boli; noge so se mu od strahu šibile, tresle; iztegniti, skrčiti noge; umivati si noge; zlomiti si nogo, obe nogi; ima debele, suhe, tanke noge; desna, leva noga; krive, lepe noge; prekrižane, razkoračene, spodvite noge / invalid z leseno nogo protezo, ki zamenjuje nogo; ekspr. noge na iks po obliki podobne črki X, na o po obliki podobne črki O / prestopati se z noge na nogo; tukaj piha pod noge v noge; v noge me zebe; stati na eni nogi / pogledati žensko pod noge njene noge; brcnil ga je v nogo v del pod kolenom / k nogi kot povelje postavi puško k nogi; kot ukaz psu k nogi; na noge kot vzklik vstani(te) / konjske, kozje, mušje, ptičje noge; sprednje, zadnje noge; taji in skriva kot kača noge / kot vzklik pasja noga, tega pa nisem vedel
// del te okončine od gležnjev do konca prstov: noge se mu potijo; bose, otekle, ožuljene noge / stopil mu je na nogo; na nogah ima copate; palec na nogi; sneg se mu je udiral pod nogami
2. spodnji, zoženi nosilni del priprave, naprave: miza ima štiri noge; odviti, pritrditi nogo; oglate, okrogle noge; posteljne noge; stolček na treh nogah; miza z eno nogo; pog. noga od stola noga pri stolu, noga stola
● teci, kar ti noge dajo kolikor hitro moreš; ekspr. dati nogo komu odpustiti, odsloviti ga (iz službe); ekspr. noge ga niso več držale, nosile ni mogel več hoditi; pog., ekspr. tu dobi, ima vsaka stvar noge vsaka stvar se tu izgubi, izgine; ekspr. nastaviti komu nogo spotakniti ga; ekspr. komaj vleče noge za seboj od utrujenosti, slabosti zelo težko hodi; star. vzel je noge pod pazduho začel je iti, teči; ekspr. otroci, spravite se mi izpod nog umaknite se, pojdite proč; ekspr. ogledal si ga je od nog do glave vsega; nižje pog. iti k nogam peš; ekspr. stisnil je rep med noge umaknil se je, zbežal je; vdal se je, odnehal je; ekspr. kopeli so ga postavile na noge ozdravile, okrepile; ekspr. postaviti, spraviti podjetje na noge narediti, da postane uspešno; ekspr. skočiti na noge hitro vstati; ekspr. dogodek je vso policijo spravil na noge policija je začela akcijo; ekspr. glej pod noge pazi, kako, kod hodiš; ekspr. metati komu polena pod noge ovirati ga pri delu, pri njegovih prizadevanjih; ekspr. metati se komu pod noge predajati se, podrejati se; knjiž., ekspr. ubrati, vzeti pot pod noge začeti iti, hoditi; šalj. pijača mu je šla, zlezla v noge tako je vinjen, da zelo težko hodi; pog. cel dan je bil na nogah je stal, hodil, zlasti pri delu; ekspr. ob tem dogodku so bili vsi meščani na nogah vznemirjeni, navdušeni; ogorčeni; pog. je dober v nogah pri hoji zdrži velike napore; pog. imajo že precej kilometrov v nogah veliko so prehodili; ekspr. gori mu pod nogami je v veliki stiski, nevarnosti; ekspr. tla se mu majejo pod nogami ima ogrožen (družbeni) položaj; ni več prepričan o pravilnosti svojega ravnanja; ekspr. z eno nogo je že v grobu je že star; kmalu bo umrl; ekspr. biti s kom na bojni nogi sprt; ekspr. v ta gozd še ni stopila človeška noga človek, ljudje; pog. je hitrih nog hitro hodi; zna hitro hoditi; nar. kurja noga divja ali kultivirana rastlina z mesnatim steblom in mesnatimi listi ter belimi, rumenimi ali rdečimi cveti; tolščak; ima lahke, težke noge lahko, težko hodi; pog. postaviti se na lastne, svoje noge osamosvojiti se; ekspr. danes je menda z levo nogo vstal ves dan je slabo razpoložen; ekspr. vsa stvar je, stoji na majavih, slabih, šibkih, trhlih nogah ni trdna, zanesljiva, ni dobro utemeljena; ekspr. že od mladih nog se nisva videla od mladosti; ekspr. stati z obema nogama v življenju biti zelo dejaven (v družbenem življenju); šalj. pojdi iskat v klet, saj imaš še prve noge saj si še mlad; ekspr. živeti na veliki nogi razkošno, potratno; ekspr. biti nov od nog do glave biti oblečen v nova oblačila; preg. laž ima kratke noge laž se kmalu odkrije
♦ aer. amortizacijska noga priprava pod repom letala, ki blaži sunke pri vožnji po tleh; bot. vranja noga rastlina s pernatimi listi in belimi, rumenkastimi ali škrlatno rdečimi cveti, Coronopus; med. ploska noga z izravnanim srednjim delom stopala; obrt. kozja noga orodje z dvema ravnima, navadno v ostrem kotu stikajočima se reziloma za rezbarjenje; šport. odrivna noga s katero se skakalec v višino, daljino odrine od podlage; teh. svinjska noga drog za privzdigovanje, premikanje težkih bremen; zool. noga razširjen spodnji del telesa pri mehkužcih, ki se zlasti pri polžih uporablja za lezenje; oprijemalna noga s palcem, ki se lahko stika z drugimi prsti; plavalna noga s plavalno kožico med tremi sprednjimi prsti; plezalna noga s prstom, ki se lahko obrača naprej ali nazaj; noge hodilke okončine za hojo, zlasti pri rakih

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

nòtristréti se -stèrem se dov. zlomiti se: Ali na ténki léd je nejdobro idti, ár se hitro notristere BJ 1886, 32

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

odlomiti dov., F4, abrúmpere, odtergati, odlomiti; avellere, odtergati, odzheſniti, odlomiti; defringere, odlomiti, ẛlomiti, polomiti, reṡbiti; praefringere, predreiti, prelomiti, poprei odlomiti

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

odpòr -ôra m (ȍ ó)
1. občutek zoprnosti, mržnje, nenaklonjenosti: njihovo početje mi vzbuja odpor; čuti odpor do teh ljudi / ekspr. nepremagljiv fizičen odpor do koga; imeti odpor do pisanja / to je delal z odporom
2. dejavnost, s katero se kdo upira, brani, nasprotuje: streti, zlomiti nasprotnikov odpor; vdati se brez odpora; odpor proti takratni politiki / oborožen, pasiven odpor / splošni ljudski odpor / pozivati k odporu, na odpor; pren. v očeh ji je tlel plamen odpora
● publ. sovražnik je nudil močen odpor se je zelo upiral, branil; pog. narediti kaj po liniji najmanjšega odpora tako, da se porabi čim manjši trud ali vzbuja čim manjši odpor pri drugih
// publ. odporniško gibanje: sodelovati v odporu; sile odpora; voditelji, žrtve odpora

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

odpòr -ôra m

močen občutek neugodja, nenaklonjenosti

SINONIMI:

knj.izroč. averzija, knj.izroč. mrzkost, knj.izroč. mržnja, knj.izroč. odboj, knj.izroč. odbojnost, ekspr. odvratnost, star. omrza, star. zamrza, knj.izroč. zoprnost

dejavnost, s katero se kdo upira, brani, nasprotuje

SINONIMI:

knj.izroč. revolt, knj.izroč. revolta, knj.izroč. rezistenca

GLEJ ŠE: gibanje, upirati se

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024

odpráviti -im dov.

kaj narediti, povzročiti, da kak pojav, stanje preneha biti, obstajati

SINONIMI:

odstraniti, popraviti, knj.izroč. eliminirati, ekspr. izkoreniniti, ekspr. izločiti, publ. izničiti, pog. končati, ekspr. likvidirati, ekspr. napraviti konec čemu, knj.izroč. odpomoči, knj.izroč. odvrniti, zastar. opomoči, ekspr. pokopati, ekspr. pomesti, ekspr. porušiti, ekspr. pregnati, publ. prelomiti, ekspr. premagati, ekspr. razbiti, ekspr. razrešiti, ekspr. razvozlati, ekspr. spraviti s poti, ekspr. spraviti s sveta, publ. ukiniti, ekspr. zlomiti

GLEJ ŠE SINONIM: izplačati, odpustiti, odstraniti, premagati, splaviti1
GLEJ ŠE: splav, izločiti

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024

okòv -ôva m (ȍ ō)
1. mn., nekdaj priprava iz obročev za vklepanje: imeti okove na nogah / ležal je v okovih na kamnitih tleh / železni okovi
// ekspr., navadno s prilastkom kar utesnjuje, omejuje prostost, osebno svobodo: ko so okovi odpadli, smo spet zaživeli / stoletja smo bili vklenjeni v okove / rešiti se starih idealističnih okovov; zakonski okovi / z oslabljenim pomenom: okovi suženjstva; boj za osvoboditev iz okovov represije
● ekspr. streti, zlomiti okove osvoboditi se
2. kovinski deli, ki varujejo ali so za okras; okovje: okov iz medi; kovček z novim okovom
♦ elektr. priprava, v katero se pritrdi vznožek žarnice; bajonetni okov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

pálica -e ž (á)
1. dolg, tanjši, v prerezu navadno okrogel lesen predmet: odrezati (si), urezati (si), zlomiti palico; opirati se na palico; tepsti, udariti s palico; bambusova drenova, leskova palica; dolga, grčava, kljukasta, votla palica; palica z odebeljenim koncem, kovinsko konico; boji se ga kot pes palice / hoditi ob palici, s palico
// navadno s prilastkom kar je po obliki temu podobno: gumijasta, kovinska palica / biljardna, dirigentska palica; čarovna palica po ljudskem verovanju ki ima nenavadno, skrivnostno moč; hokejska palica z ukrivljenim spodnjim delom; igralna palica naprava v obliki pokončne palice s podstavkom za igranje nekaterih računalniških igric; iskati vodo z iskalno palico bajanico; maršalska palica znamenje maršalskega čina; nabijati smodnik z nabijalno palico; pastirska, ribiška palica; popotna palica; skakalna palica; smučarska palica s krpljico in ročajem z usnjeno zanko; ima črno sprehajalno palico; škofovska palica umetniško okrašena palica z ukrivljenim zgornjim delom; štafetna palica umetniško izdelana votla palica s pismom, poslanico komu
// ekspr. udarci (s palico): palice so padale po hrbtu; dobil je dvajset palic po podplatih / umrl je pod palicami; poznali so se mu sledovi palice
2. nekdaj dolžinska mera, 138 cm: dolg je le pet palic
● ekspr. kadar je nagajal, je pela palica je bil tepen s palico; je bil tepen sploh; ekspr. pri njem ne pomagata ne palica ne jok ne huda kazen ne žalost, prizadetost drugih; ekspr. morali bi ga s palico moral bi biti tepen, kaznovan; ekspr. čaka ga beraška palica beračenje, prosjačenje; priti na beraško palico popolnoma obubožati; spravil jih je na beraško palico povzročil je, da so izgubili vse premoženje; star. živeti pod krivo palico imeti škofa za fevdalnega gospoda; preg. palica ima dva konca sovražno dejanje lahko škoduje tudi tistemu, ki tako dejanje stori
♦ aer. krmilna palica del krmilne naprave v obliki palice, s katerim se uravnava položaj višinskega krmila, krilc; ekon. valuta zlata v palicah zlata valuta, pri kateri je zlato v palicah plačilno sredstvo za mednarodna plačila; zlato v palicah v obliki kvadrov; fiz. kontrolna palica priprava, s katero se uravnava delovanje jedrskega reaktorja; grad. palica sestavni del paličja, obremenjen s pritiskom ali nategom; natezna, tlačna palica; pravn. prelomiti palico nad obsojencem nekdaj odrediti izvršitev sodbe; gorska palica nekdaj sodna palica gorskega gospoda; sodna palica nekdaj znamenje oblasti sodnika, sodnega gospoda; šport. štafetna palica palica določene velikosti, ki jo udeleženci štafete izročajo drug drugemu; predati štafetno palico izročiti jo na določenem prostoru drugemu udeležencu štafete; skok ob palici atletska disciplina, pri kateri se skače čez letvico s pomočjo palice

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

pápež Frazemi s sestavino pápež:
bíti bòlj pápeški kot pápež, bíti bòlj pápeški od pápeža

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

perút -i ž (ȗ)
1. nav. mn. organ za letanje na trupu ptičev: razprostreti peruti; zlomiti si perut; koklja je skrila piščeta pod peruti; mahati, udarjati s perutmi / ekspr. prepeljati se na perutih čez dolino / pesn., z oslabljenim pomenom prepuščati se perutim domišljije
// takemu organu podoben del telesa na upodobljenih bajeslovnih bitjih: motiv bika, konja s perutmi / perut angela se je pri prevozu poškodovala
2. ekspr., navadno s prilastkom kar je podobno takemu organu: peruti klopotca, vetrnice / peruti fraka škrici; peruti pokrivala
3. nar. zahodno slamnat napušč, nadstrešek: perut je molela daleč čez zid / strešna perut
4. star. del ključa, ki prijemlje v ključavnico; brada: hotel je odkleniti vrata, pa je zlomil perut
5. etn. ukrivljena deščica, skozi katero teče nit, ko se navija na vreteno kolovrata: perut se je enakomerno vrtela
● ekspr. jezdijo, kot bi jih nosile peruti zelo hitro; ekspr. spet so jim zrasle peruti spet so postali (preveč) samozavestni, aktivni; ekspr. to mu je dalo peruti to ga je spodbudilo, navdušilo, opogumilo, navadno pri kakem delu; ekspr. strah nam je dal peruti zaradi strahu smo začeli hitro hoditi, se premikati; knjiž., ekspr. njegov ustvarjalni genij je dobil, razprostrl peruti postal je zelo delaven, ustvarjalen; pog. pristriči komu peruti omejiti, onemogočiti mu dejavnost, svobodo; pesn. noč je razprostrla peruti znočilo se je; knjiž., ekspr. vzeti koga pod peruti začeti ga varovati, ščititi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

podláhtnica podláhtnice samostalnik ženskega spola [podláhtnica]

kost na mezinčevi strani podlakti, ki sega od komolca do zapestja

ETIMOLOGIJA: ↑podlahten

podláhtnica -e ž

anat. kost v podlakti na mezinčni strani

SINONIMI:

anat. podlaktnica, anat. ulna

GLEJ ŠE: kost

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024

pọ́kati1 pọ̑kam nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

polamati ► pȯˈlaːmat -an dov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

polomíti -lómim dov. (ī ọ́)
1. drugega za drugim odlomiti, zlomiti: polomiti palice; polomiti drevesom vrhove / sneg je polomil veje
// povzročiti, da ima kaj odlomljene, zlomljene dele: pri obiranju so drevo precej polomili / polomiti ograjo, stol / ekspr. polomiti ključavnico, uro pokvariti
2. ekspr. povzročiti komu zlome, poškodbe: tako ga je tepel, da ga je vsega polomil; ne hodi tja, da se ne polomiš; pri padcu se je ves polomil
3. pog., v zvezi z ga, jo narediti neumnost, lahkomiselnost: če ga fant kaj polomi, se lepo pomenita; ekspr.: polomil si ga na celi črti; pošteno ga je polomil
// narediti napako: igralec ga je na premieri polomil; polomil ga je pri izpitu / ekspr. polomil si jo, da jih nisi povabil
● ekspr. ob izgovarjavi teh besed bi si kmalu jezike polomili zelo težko, nespretno so jih izgovarjali; ekspr. če bi ga zalotil, bi mu polomil kosti, rebra bi ga zelo pretepel; ekspr. nasprotnik si bo v tem boju polomil zobe ne bo uspel; bo premagan

polómljen

-a -o:

polomljena ograja

polomljeno drevo

●

ekspr. iz službe je prišel ves polomljen zelo utrujen; ekspr. govoril je v polomljeni angleščini slabi, nepravilni

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

polomíti -lómim dov.

kaj drugega za drugim odlomiti, zlomiti

kaj povzročiti, da ima kaj odlomljene, zlomljene dele

SINONIMI:

potreti, streti

GLEJ ŠE SINONIM: pokvariti, poškodovati

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024

polomiti [polomīti polọ́mim] dovršni glagol

streti, zlomiti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

polomiti dov., F4, confringere, ẛlomaſtiti, polomiti, reſtolzhi, reſtrupati, reṡbiti, ẛlomiti; defringere, odlomiti, ẛlomiti, polomiti, reṡbiti; exoſsare, koſty polomiti, ali vunkai vṡèti. Jer:50; surculare, te nenuzne mladize ozéſſati, inu odtergati, ali polomiti

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

polomiti -im dov. polomiti, zlomiti: Telix ſi pusti vſe kosti polomit nedol. ǀ jadra reſtarga, drevu polomi 3. ed., shtrike poterga ǀ Cleomedes prime s' en ſtaber na katerem je hisha slonila, ter taiſtiga s' roko polomi 3. ed. ǀ eni ſi ſobe polomio 3. mn. ǀ Chriſtus nas je premagal, inu vſe nashe oroshie polomil del. ed. m ǀ Ali ſakaj ta pervikrat Dagan ſi nei bil glave, inu roke polomil del. ed. m ǀ odpuſti lete greha, katere ſim jeſt na moie rame nalushil … de ſo mene dol polomili del. mn. m ǀ drugi bi ſi bilij roke, inu noge polomili del. mn. m polomiti se polomiti se: Enu dreuv kadar je preuezh s' ſadam naloshenu ſe polomi 3. ed. ǀ prideshenza ſe je polomila del. ed. ž pod Svetem Antonam ǀ je bil shal orat, orodje mu ſe je bilu polomilu del. ed. s

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

Pomenska razlika med izrazoma »odpor« in »upor«

Ali bi bilo primerneje v zgodovinskopravnem znanstvenem besedilu uporabljati besedno zvezo uporniška organizacija ali odporniška organizacija (upor ali odpor), vezano na delovanje organizacije med II. svetovno vojno, ko je bilo ozemlje Slovenije okupirano?

Ali sta upor in odpor sopomenki?

Angleščina uporablja besedo resistance (npr. znanstvena knjiga z naslovom: Europe on Trial. The Story of Collaboration, Resistance, and Retribution During World War II.). Ali angleški resistance v naslovu knjige prevedemo in razumemo kot odpor ali upor?

Vem, da se pri nas pogosto uporablja »upor proti okupatorju«, iz česar bi lahko izpeljali, da so bile to uporniške organizacije. A nekako se mi zdi, vezano na angleško besedo resistance, primernejši prevod odpor in iz njega odporniška organizacija. Morda se motim?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

práha -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

prelomiti -im dov. prekršiti: n' hozheo vezh ſapuvidi Boshje prelomit nedol. ǀ kadar bi jest ſe bil bal taku Boshio sapuvid, kakor ſim ſe bal Ceſariovo prelomit nedol. ǀ njegove S. sapuvidi prelomim 1. ed. ǀ ſe varvam kar ie meni mogozhe, de Boshje sapuvidi neprelomim +1. ed. ǀ ti pak kadar Boshijo sapuvid prelomish 2. ed. ſe veſelish ǀ Eua ta Boshyo sapuvid prelomi 3. ed. ǀ s'en ſam toller mosha farata, inu vero prelomi 3. ed. ǀ ta kateri neprelomi +3. ed. sapuvid Boshjo ni s'djaniam, ni s'ſerzam, ni s'beſsedo ǀ is hudobnoſti nashe hude vole sapuvid Boshjo prelomimo 1. mn. ǀ kadar Boshjo sapuvid prelomite 2. mn. ǀ kateri prelomio 3. mn. to poſvejtno navado ǀ de ſi glih Boshjo sapuvid neprelomio +3. mn. ǀ shivi li kakor ena shivina, prelomi vel. 2. ed. li vſe sapuvidi boshie, odnashai li pokuro do tvoje sadne ure ǀ prelomy vel. 2. ed. yh, kadar kuli ſe perloshnoſt da ǀ nikar ga nerashalite, neprelomite +vel. 2. mn. njegove Svete sapuvidi ǀ Dauid je bil ſilnu G: Buga reshalil, inu myr prelomil del. ed. m ǀ raijshi ſe puſtu na ſmertne shlake stepsti, kakor de bi prelomu del. ed. m Mojſsesavo postavo ǀ on raishi s veliko nevarnoſtio ſvojga lebna je bil plajsh popuſtil, de bi sapuvidi Boshjo neprelomil +del. ed. m ǀ nah po tem bodezhijm ternu ſe vala de bi njega s. sapuvid neprelomu +del. ed. m ǀ kadar bi Eua bila per ſvojmu Moshu oſtala bi ne bila Boshjo sapuvid prelomila del. ed. ž ǀ kulikain krat ſte Sakonsko vero prelomili del. mn. m ǀ kaku tedaj my bomo poſt prelomili del. mn. m ǀ de bi ga nereshalili, inu njegove S: sapuvidi neprelomili +del. mn. m prelomiti se zlomiti se: kar rigilni, inu panti ſe prelomio 3. mn.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

pretréti -trèm tudi -tárem dov., pretrì pretríte; pretŕl (ẹ́ ȅ, á)
popolnoma, v celoti streti: po nerodnosti je pretrla veliko posode / hlod mu je pretrl prsi / pretreti in premečkati sadje
// zastar. prelomiti, zlomiti: pretrl mu je špice na kolesu; prstan se ji je pretrl
● knjiž., ekspr. če ga bom zalotil, mu bom pretrl vse kosti ga bom zelo pretepel

pretŕt

-a -o:

pretrti kamniti skladi

pretrto in zmečkano sadje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

pŕstnica -e ž

anat. vsaka od treh oziroma dveh kosti v prstu

SINONIMI:

anat. falanga, anat. falangealna kost

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024

prȗh -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

razbiti dov., F25, confringere, ẛlomaſtiti, polomiti, reſtolzhi, reſtrupati, reṡbiti, ẛlomiti; deffringere, reṡbiti, na koſſe reṡbiti; dirumpere, reṡbiti, reſpozhiti, s'mozhjó reṡbiti; effringere, gori ſtréti, predréti, vrata reṡbiti; foedifragus, kateri ṡaveṡo reṡbye, reṡdere, ne darṡhy; frangere, reṡbyti, ṡlomiti, ſtréti, vkarhniti; infragilis, -le, infragibilis, nereṡbyézh, kar ſe ne more reṡbyti; pertundere, pretepſti, reṡbiti, ṡkuṡi prebiti; prim. razbijen

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

razlomìti -lòmim dov. razlomiti: krüh, razlomiga SM 1747, 39; i blagoſzlovivſi razlomoga je KŠ 1771, 89
razlomìti se -lòmim se zlomiti se: i lok nyihov sze razlomi TA 1848, 29

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

raztolči dov., confringere, ẛlomaſtiti, polomiti, reſtolzhi, reſtrupati, reṡbiti, ẛlomiti

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

raztrupati dov., F4, allido, -ere, ob tla vrézhi, terzhiti, ſe ẛadéti, ſpotakniti, reſtrupati; confringere, ẛlomaſtiti, polomiti, reſtolzhi, reſtrupati, reṡbiti, ẛlomiti; derumpere, reſtrumpati, reſtergati, reſtrupati; infringere, notar ṡlomiti, predréti, reſtrupati

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

rêbrce -a s, mn. rêbrca in rébrca (ē)
nav. ekspr. manjšalnica od rebro: zlomiti ptici rebrce / kupiti, obirati rebrca / prekajena svinjska rebrca s kislim zeljem / površina s komaj vidnimi rebrci / rebrce čokolade
♦ zool. zgornji strženasti del tulca ptičjega peresa

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

rêbro -a s, mn. rêbra in rébra (é) zlomiti si ~; udariti žival čez ~a, po ~ih; suniti koga med ~a, v ~a; čutiti bolečine pod ~i; listno ~; ~ čokolade; ~a žameta; pokr. plaz na ~u na strmini; poud. kazati ~a |biti zelo suh|; mn., snov. jesti ~a

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

rêbro -a s

vsaka od parnih kosti, ki oklepajo prsno votlino

SINONIMI:

ekspr. rebrce

GLEJ ŠE SINONIM: strmina

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024

rôka -e in -é ž, tož. ed. in mn. v prislovni predložni zvezi tudi róko róke (ó)
1. okončina človeka, ki se uporablja za prijemanje, delo: dvigniti, skrčiti roko; iztegovati roke proti materi; prekrižati roke na prsih; zlomiti si obe roki; dolge, mišičaste roke; roka v komolcu, zapestju; čez roko obešena torbica; roke in noge / peljati dekle pod roko spremljati, voditi jo, držeč svojo roko pod njeno, navadno v višini komolca; desna, leva roka; braniti se z golimi rokami brez pripomočkov; človek s suho roko; imeti umetno roko protezo, ki nadomešča to okončino; glasovati z dviganjem rok / kot poziv oborožene osebe k neupiranju, vdaji roke kvišku / klesati roko / roka opice
// del te okončine od zapestja do konca prstov: držati, imeti roke v žepu; stisniti roko v pest; pred jedjo si umiti roke; zebe me v roke; držati se za roke; mehke, negovane, tople roke; hrbet roke / na roki nosi prstan na prstu, navadno prstancu; jesti z rokami z rokami prijemati jed in jo dajati v usta; risati s prosto roko / pri pozdravu dati, stisniti, stresti komu roko; seči komu v roko / kot podkrepitev trditve, obljube ná roko, da bom držal besedo / z oslabljenim pomenom ponuditi, sprejeti roko sprave spravo
// notranja stran tega dela: imeti raskave, žuljave roke / od presenečenja ji je padlo pismo iz rok; nastaviti dlan in piti iz roke; podajati si kaj iz rok v roke; pljunil je v roke in prijel za lopato; držati, imeti kaj v rokah / ekspr. tak je, da bi iz roke jedel zelo je krotek, ubogljiv / kot označba na pošiljki v roke XY
2. nav. ekspr. ta okončina glede na dejanje, delo, ki ga opravlja: prepustiti se rokam bolničarja / pazi se, ker me že srbijo roke ker bi te najraje udaril; dvigniti roko proti komu, nad koga udariti, (pre)tepsti ga; nisem še položil roke nanj nisem ga še udaril; umreti od sovražne roke / denar mu gre nerad iz rok skop je; delo mu gre od rok hitro dela; gledati komu pod roke nezaupljivo nadzorovati koga pri kakem delu, opravku; to sem prislužil z rokami s fizičnim delom
// nav. ed., s prilastkom ta okončina glede na način opravljanja dejanja: imeti lahko, mirno, zanesljivo roko; voditi vse niti dogajanja z izkušeno, spretno roko / ta pa ima roko je zelo spreten; radi jo imajo zaradi njenih pridnih, spretnih rok zaradi pridnosti, spretnosti; narediti na hitro roko na hitro
3. ekspr., s prilastkom človek, kot ga določa prilastek: potrebovati delavne, pridne roke / pri njih manjka odločna, ženska roka / po tem ozemlju je segala pohlepna tuja roka tujci
4. v prislovni rabi, v zvezi na roko, na roke izraža, da se delo opravlja z rokami ali z določenim orodjem, ki se drži v rokah, ne pa s strojem: delati čevlje na roko; okopavati, žeti na roke; na roko tkani prti ročno
5. ekspr., s predlogom, v zvezi z dati, imeti, vzeti izraža ročno opravljanje določenega dela ali konec, začetek takega opravljanja: cel dan ima kramp, metlo v rokah; rada vzame pletenje v roke / daj že enkrat knjigo iz rok nehaj brati; dati vajeti iz rok nehati opravljati vodilno delo; umreti s puško v roki v boju
6. ekspr., s predlogom, v zvezi z biti, dobiti, imeti izraža, da kdo ima, razpolaga s čim, kar se prime, drži v rokah: zdaj imam vsa potrdila v rokah / te besede so ji izbile orožje iz rok povzročile, da njeni razlogi, dokazi niso bili več učinkoviti; dobiti dober dokaz v roke
// izraža osebo, ki razpolaga s čim, ima kaj v lasti: posestvo je v drugih, tujih rokah; gostilne so v zasebnih rokah / zemlje ni dal iz rok do smrti je ni prepustil, izročil; hiša prehaja iz rok v roke lastniki se pogosto menjajo; premogovniki so prešli v roke tujega kapitala / pog. blago ima iz druge roke od preprodajalca, prvega uporabnika; novica je iz prve roke iz neposrednega vira
7. ekspr., s predlogom, v zvezi z biti, imeti, vzeti izraža, da kdo vodi kaj, odloča o čem: izlet ima v rokah tajnik; vzgoja je v njihovih rokah; oblast je v rokah ljudstva / predsednik je sam vzel stvar v roke; vzeti usodo v svoje roke / odločitev je v vaših rokah; zadeva je že v rokah sodišča; imeti škarje in platno v rokah imeti moč, oblast odločati o čem
// v zvezi z določenimi glagoli izraža vpliv, nadzorstvo, oblast koga nad kom ali čim: komaj se je rešil iz njihovih rok; prevzeti oblast iz rok ljudstva; mesto je v rokah vojske / iztrgati koga iz rok smrti rešiti ga smrti; ne dam se jim v roke ne pustim, da bi me ujeli, da bi o meni odločali; otrok je v dobrih rokah
8. ekspr., s prilastkom moč koga ali česa, ki se uveljavlja po kom drugem: roka oblasti, pravice, sodišča ga ni dosegla / njegova roka je dolga njegova moč, oblast sega daleč; publ. biti podaljšana roka organizacije pomagati pri uresničevanju njenih namenov, nalog
9. ekspr., v zvezi biti, imeti pri roki izraža, da je komu kaj glede na dejanje, pri katerem se uporablja tudi roka, blizu, na primernem mestu: orodje ima urejeno, da je takoj pri roki; nobenega zemljevida ni pri roki / izgovor ima zmeraj pri roki / jest hodi v gostilno, ki je najbolj pri roki
10. pog., v zvezi biti od rok izraža, da je komu kaj glede na določeno dejanje daleč, na neprimernem mestu: trgovina je precej od rok
● ekspr. s tem si ne bom mazal rok ne bom storil tega nečastnega, negativnega dejanja; ekspr. zanj dam roko v ogenj prepričan sem, da je pošten, sposoben; pog. če le more, drži roke v žepu, križem lenari, ne dela; ekspr. držati, imeti roko nad kom biti mu zaščitnik, varovati ga; že po prvih težavah so mnogi dvignili roke izgubili upanje na uspeh; opustili delo; ekspr. trgovci so si meli roke so bili zadovoljni, veseli; ekspr. poletje podaja roko jeseni prehaja v jesen; ekspr. zadnji čas je, da si podasta roke se pobotata; ekspr. lahko si kar roko podasta oba sta enaka, slaba; knjiž. sodišče je položilo roko na knjigo je prepovedalo razširjanje, prodajo te knjige; pog. položiti roko nase narediti samomor; ekspr. (položi) roko na srce in priznaj bodi odkritosrčen; ekspr. ponuditi komu roko biti pripravljen, želeti komu pomagati; izraziti željo se s kom poročiti; umiti si roke (kot Pilat) ne sprejeti odgovornosti za negativno dejanje, ki ga je kdo storil ne popolnoma prostovoljno; ekspr. izpustiti zmago iz rok ne zmagati kljub ugodnemu položaju; ekspr. živeti iz rok v usta sproti porabiti zasluženo; pog. biti si na roke, na roko pomagati drug drugemu; biti v prijateljskih, dobrih odnosih; pog. na roke, na roko jim gre dela zanje tako, kot želijo; pomaga jim; pog. denar na roko ali pa nič plačati takoj in v gotovini; ekspr. ukrade, kar mu pride pod roko kar more; ekspr. skozi njegove roke je šlo že dosti učencev poučeval je že dosti učencev; dati komu posestvo v roke prepustiti mu ga v upravljanje; ekspr. padel je policiji v roke policija ga je odkrila, ujela; ekspr. treba bo pljuniti v roke treba bo z vnemo, prizadevnostjo (začeti) delati; ekspr. po dolgem pogajanju sta si udarila v roke sta sklenila dogovor, kupčijo; ekspr. oče ga je vzel v roke ostro opomnil, oštel; ekspr. (vzemi) pamet v roke izraža opozorilo, opomin, ohrabritev; ekspr. (za)prosil je za njeno roko zasnubil jo je; ekspr. zmeraj so ga na rokah nosili zelo negovali, razvajali; zelo obzirni, pozorni so bili do njega; star. izid bolezni je še v božjih rokah neznan, nejasen; pog. kupiti, prodati pod roko nezakonito, skrivaj; ekspr. to podpišem z obema rokama s tem se v celoti strinjam; grad. žarg. z roko podprt tram z ročico; evfem. nima čistih rok je kriv; črna roka teroristična skupina na Slovenskem, ki je na skrivaj pobijala pripadnike Osvobodilne fronte; ekspr. on je njegova desna roka nepogrešljiv, najožji sodelavec; pog. biti dobrih rok radodaren; leva roka star. kmetija leži na levo roko od ceste na levi strani; pog. to bo naredil z levo roko z lahkoto, brez težav; ne temeljito, površno; ekspr. imeti dve levi (roki) biti len, neroden pri delu; publ. v državi se je uveljavila politika močne roke zahteva po doslednem izpolnjevanju predpisov, zakonov; goste so sprejeli z odprtimi rokami gostoljubno, z veseljem; ekspr. imeti polne roke dela biti zelo zaposlen; ekspr. ostal je praznih rok ni dobil pričakovanega; njegova pričakovanja se niso uresničila; ekspr. odtegniti komu prijateljsko roko prijateljstvo, pomoč; dati komu proste roke dovoliti mu, da ravna po svojem preudarku; ekspr. delati na svojo roko brez upoštevanja soglasja, vednosti, mnenja drugih; pog. začeti (obrt) na svojo roko postati samostojen obrtnik; knjiž. živi od dela svojih rok sam se preživlja; ekspr. imeti zvezane roke ne moči storiti kaj odločilnega; ekspr. vladati z železno roko odločno, s silo, nasiljem; ekspr. zdi se mu, da je dolina na dosegu roke zelo blizu; ekspr. ima prijateljev, da jih na prste ene roke prešteješ zelo malo; ekspr. saj nimam deset rok ne morem opraviti toliko dela, kot se pričakuje, zahteva od mene; roka roko umije človek povrne zlasti v neprijetnem, nedovoljenem položaju dobljeno pomoč s podobno pomočjo; če mu prst ponudiš, pa roko z(a)grabi če pokažeš pripravljenost storiti majhno uslugo, zahteva veliko; preg. boljši je vrabec v roki kakor golob na strehi koristneje je imeti malo, a zares, kakor pa veliko pričakovati, a ne dobiti
♦ elektr. pravilo desne roke s katerim se določa smer inducirane napetosti; film., fot. fotografirati, snemati iz roke tako, da se drži kamera, fotografski aparat v roki; igr. igrati iz roke brez talona; rel. polaganje rok bistveni del obreda pri birmi, mašniškem posvečenju; teh. mehanična roka priprava, ki opravlja podobna dela kot roka; robotska roka naprava z vgrajenim robotom, ki samostojno prilagaja svoje gibe

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

rọ̑p -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

saníca -e ž (í)
vsaka od drsnih ploskev sani, sank: zlomiti sanico; les za sanice / sanice helikopterja vsaka od pristajalnih ploskev helikopterja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

saníca -e ž

vsaka od drsnih ploskev sani

SINONIMI:

nar. smuke

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024

slamati ► sˈlaːmat -an dov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

smúčka -e ž (ȗ)
nav. mn. dolga, ozka, tanka, spredaj zakrivljena priprava za drsenje, skakanje po snegu, ki se pritrdi na čevlje: smučka se mu je odpela; zlomiti smučko; doskočil je na obe smučki; smučke in drsalke

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

spóna -e ž (ọ̑)
1. priprava za spenjanje: spona se je ukrivila, zlomila; povezati, speti s spono; jeklena, plastična spona / pasna spona zaponka; spone za vagone
// les. železna priprava, zlasti za začasno spenjanje lesenih delov: zabiti spono v tram / tesarska spona
// vrv, veriga:
a) s katero se kaj spne: spona na vozu se je utrgala
b) s katero se komu omeji gibanje, prostost: porezati, zrahljati ujetniku spone; spona na nogah je konja ožulila / imeti spone na rokah; biti v sponah / nadeti komu spone okove
2. ekspr., navadno s prilastkom kar utesnjuje, omejuje prostost sploh: voda, rešena ledenih spon / administrativne, duhovne, politične spone; spone gospodarske zaostalosti
● ekspr. pretrgati, streti, zlomiti spone osvoboditi se; ekspr. stoletja smo bili v sponah smo bili nesvobodni
♦ adm. spona element stenografske pisave za povezovanje dveh tankih znakov; teh. vijačna, vzmetna spona

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

stegneníca -e ž (í)
anat. kost v stegnu: zlomiti si stegnenico; glavica stegnenice

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

stegneníca -e ž

kost v stegnu

SINONIMI:

anat. bedrna kost, anat. femur, anat. stegenska kost

GLEJ ŠE: kost

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024

stopálnica -e ž (ȃ)
1. anat. vsaka od petih kosti v stopalu: zlomiti si stopalnico
2. knjiž. del priprave, stroja, s katerim se ta z nogo goni, poganja; (nožno) gonilo: stopalnica pri kolovratu
3. star. stopnica (pri vozu, vozilu): z eno nogo je že stal na stopalnici kočije

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

stréti strèm tudi stárem dov., strì stríte; stŕl (ẹ́ ȅ, á)
1. s silo, pritiskom narediti, da kaj ni več celo: streti lešnik, oreh; streti lupino; streti s kleščami; zaradi nepazljivosti so se jajca strla / streti kozarec, posodo / pri mučenju so mu strli prste
// polomiti, pokvariti: streti stol; kolo se je strlo / streti ptici peruti zlomiti
// s silo, pritiskom uničiti, usmrtiti: streti črva / streti kači glavo
2. povzročiti, navadno s silo, da kaj preneha obstajati: streti sovražnikov odpor, stavko / nič ni moglo streti njegove samozavesti; streti komu voljo
3. nav. ekspr. povzročiti, da postane kdo zelo žalosten, brez volje do življenja: bridkost, nesreča, obup stre človeka; ta novica bo mater strla; njegove besede so me popolnoma strle / moralno streti koga
4. odstraniti olesenelo steblo od ličja: terice so strle ves lan
● ekspr. bolezen in domotožje sta ga strli v nekaj tednih sta povzročili, da je umrl; ekspr. spravi se, sicer ti strem kosti te zelo pretepem; ekspr. streti okove osvoboditi se; ekspr. streti trd oreh rešiti težko, neprijetno stvar; ekspr. streti sovražnika premagati; ekspr. streti komu srce čustveno ga zelo prizadeti; ekspr. streti koga v prah uničiti ga, onemogočiti ga

stŕt

-a -o:

strt oreh

njegov obraz je strt

sovražnik še ni strt

strto srce

biti duševno in telesno strt

prisl.: strto vzdihniti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

stréti tudi stréjti tudi str̀ti stèrem dov. streti, zlomiti: Kako ſzuncze Ne ſztere dönok gla'za BKM 1789, 41; ki zlámle lok, i sztere dárdo TA 1848, 38; 'Sidovje nej ſzo ſztrli nyegove golejni KM 1796, 111; kácsja gláva, kotero 'zenſzko ſzemen, Kriſztus, more vküp ſztrti KŠ 1771, 441
stréjti se tudi str̀ti se stèrem se streti se, zlomiti se: Ne vlomi ſze nyega bitye, neg’ ſze ſzamo ſzpodoub ſztere, ino kejp toga ſzvesztva KM 1783, 63; ár csi ſze li eden klin ſztere, taki bos na zemli le'sao KM 1790, 20; Kamenica sze zlêhka sztere KAJ 1870, 7; proſzili ſzo Pilátuſa, naj ſze nyim ſzterejo nyihove golejni KŠ 1771, 220; pren. Ah kak hitro ſzem ſze porüso i ſztr’u KŠ 1771, 242; Ka 'sivé, more ſze ſztrti SŠ 1796, 143; Ka 'zivé, more ſze ſztrti BKM 1789, 410
stréti tudi str̀ti -a -o
1. strt, zlomljen: Z-têm sze globoscsina naprávila, stera csi je szploj szkoz sztrêta, eto je vüha igli AIP 1876, br. 9, 6; Várasi, vesznice na falate sztrêto plavajo AIP 1876, br. 3, 1
2. strt, potrt: tak szam sztrt, da nemorem gucsati TA 1848, 61; Sztrta je po nyem ſzvêta blôdnoſzt BRM 1823, 24; Sztrti düjh Ne odüri, oh Goszpodne KŠ 1754, 254; Ako gli vidite ſztrto tejlo moje SŠ 1796, 59; Sztrti ſzo od toga deteta, Grejh BKM 1789, 46

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

šíja -e ž (í)
1. nar. vrat: zlomiti si šijo; zgrabiti za šijo
2. nav. mn., nar. dolenjsko iz vrbovega šibja pleten in ometan obok nad ognjiščem v črni kuhinji: narediti, podreti šije; zakajene šije
♦ alp. greben, hrbet od sedla do vrha

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

tílnik -a [tudi tiu̯nik] m (ȋ)
zadnji del vratu: lasje mu segajo daleč na tilnik; zavezati si ruto na tilniku; zabolelo ga je v tilniku; močen, ekspr. bikovski tilnik; zagorel tilnik; otrpnjenje tilnika / pri padcu si je zlomil tilnik
● ekspr. skloniti, upogniti tilnik pred kom ukloniti se, vdati se; podrediti se; ekspr. upogniti, zlomiti komu tilnik pripraviti ga do tega, da zataji svoje prepričanje; narediti ga pokornega, ponižnega; knjiž. sedeti komu na tilniku sedeti komu na vratu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

tílnik -a m

zadnji del vratu

SINONIMI:

pog. vrat, star. zatilek, star. zatilnik

GLEJ ŠE: podrediti se, vdati se

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024

ulomíti ulómim dov. (ī ọ́) star.
1. odlomiti: ulomiti vejo; od skale se je ulomil drobec / ulomila je kos kruha
2. zlomiti, prelomiti: ulomiti palico na dva dela; pri padcu si je ulomil nogo / vihar je ulomil precej dreves; led na jezeru se je ulomil udrl
● star. na vrhu klanca se pot ulomi na levo zavije v ostrem loku na levo; star. komedija se v drugem dejanju ulomi v satiro nenadoma preide

ulómljen

-a -o

deležnik od ulomiti:

zamenjati ulomljene kline na lestvi z novimi

pobirati ulomljene veje

mat.,

v povedni rabi

izraža, da sta imenovani števili zapisani v obliki števca in imenovalca:

deset ulomljeno s pet je dve

pet ulomljeno s sedem [5/7]

v zvezi ulomljeno število število, izraženo z dvema številoma kot kvocient teh dveh števil; ulomek: decimalna in ulomljena števila

♦

tisk. ulomljena pola, stran pola, stran z že urejenimi, razvrščenimi stolpci stavka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

ulomíti ulómim dov. ulómljenje; drugo gl. lomiti (í/ȋ ọ́) kaj star. ~ palico na dva dela zlomiti, prelomiti; star. ~ vejo odlomiti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

ulomiti [ulomīti ulọ́mim] dovršni glagol

zlomiti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

ulomiti -im dov. zlomiti: de bi ſi imela urat ulomit nedol. jest hozhem gori pojti ǀ noter v' shterno pade, inu urat ſi ulomi 3. ed. ǀ ta shena doli barbuti, inu eno roko ſi vlomi 3. ed. ǀ ti ubogi ſtarishi sò perſileni ſa tiga urshoha volo perpuſtit, de ſi glavo ulomio 3. mn. ǀ Heli je bil padil, inu urat ſi ulomil del. ed. m ǀ de bi kej ſe nesadeli, padili, inu cilu urat neulomili +del. mn. m ulomiti se zlomiti se: kumaj tu srezhe, kar ena shprikla ſe vlomi 3. ed.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

uníčiti -im dov.

kaj narediti, povzročiti, da kaj preneha obstajati

SINONIMI:

ekspr. pokončati, ekspr. spremeniti v prah in pepel, ekspr. stolči, ekspr. streti, ekspr. streti v prah, zastar. ukončati, sleng. zjebati, ekspr. zlomiti, ekspr. zmleti, star. zničiti, ekspr. zravnati z zemljo

kaj poškodovati kaj tako, da propade

SINONIMI:

ekspr. pobrati, ekspr. pomoriti, ekspr. vzeti, ekspr. zdelati, star. zničiti

kaj s svojim delovanjem, učinkovanjem narediti kaj neuporabno

SINONIMI:

neknj. pog. fentati, knj.izroč. ruinirati, star. zničiti

koga povzročiti, da kdo več ne obstaja, živi

SINONIMI:

knj.izroč. izničiti, star. končati, ekspr. streti, knj.izroč. ugonobiti, ekspr. zatolči v zemljo, ekspr. zdrobiti v sončni prah, ekspr. zgaziti, ekspr. zmleti v prah, ekspr. zmlinčiti v prah

koga ekspr. narediti, povzročiti, da pride kdo v skrajno neugoden položaj

SINONIMI:

ekspr. pokopati, knj.izroč. ruinirati, ekspr. streti, knj.izroč. ugonobiti, knj.izroč. upropastiti

GLEJ ŠE SINONIM: razbiti

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024

upogníti upógnem tudi upôgnem dov. (ī ọ́, ó)
1. narediti, povzročiti, da zlasti kaj prožnega dobi polkrožno, krivo obliko: upogniti gumijasto cev; upogniti karton, palico; upogniti veje navzdol, navzgor; stebelca so se od težkih cvetov upognila; tramovi so se upognili zaradi prevelike obremenitve / jekleni trak se upogne se da upogniti / upogniti glavo skloniti; hrbet se mu je od napornega dela upognil sključil; ramena so se mu upognila povesila
// spraviti v položaj, ko sosednji deli med seboj tvorijo kot: upogniti komolec; upogniti nogo v kolenu
2. ekspr. ukloniti2: fant se ni dal upogniti; upognil jih je z grožnjami / upognil je sosednje dežele si jih podredil / upognil je njeno šibko naravo; upogniti komu voljo zlomiti
● ekspr. upogniti hrbet, koleno, tilnik pred kom ukloniti se, vdati se; podrediti se; ekspr. upognil je koleno in prosil odpuščanja pokleknil je; ekspr. drevo se upogne, dokler je mlado mladega človeka je mogoče vzgojiti

upogníti se

zastar.

pripogniti se, skloniti se:

upognil se je in pobral kamen

upógnjen

tudi upôgnjen -a -o:

od vetra upognjena drevesa

upognjen nos kriv

upognjen starec sključen

upognjena hrbtenica kriva

♦

les. pohištvo iz upognjenega lesa omehčanega s parjenjem ali kuhanjem, da se lahko krivi; upognjeno pohištvo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

upogníti upógnem tudi upogníti upôgnem dov. upôgni -íte; upôgnil -íla, upôgnit, upógnjen -a tudi upôgnjen -a; upógnjenje tudi upôgnjenje; (upôgnit) (í/ȋ ọ́; í/ȋ ó) koga/kaj ~ cev; poud. ~ osumljenca z grožnjami |ukloniti|; poud. upogniti komu/kaj ~ otroku voljo |zlomiti|
upogníti se upógnem se tudi upogníti se upôgnem se (í/ȋ ọ́; í/ȋ ó) Tramovi so se upognili; poud.: Hrbet se je upognil od dela |sključil|; Ramena so se mu upognila |povesila|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

upogníti se upógnem se dov.

izraža, da zlasti kaj prožnega dobi polkrožno, krivo obliko

SINONIMI:

ekspr. preganiti se, ekspr. skloniti se2, knj.izroč. ukloniti se2, knj.izroč. ulekniti se, ekspr. zlomiti se

GLEJ ŠE SINONIM: podrediti se, sključiti se, skloniti se1

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024

upòr -ôra m (ȍ ó)
1. glagolnik od upreti se, upirati se: zlomiti otrokov upor / ekspr. v njem se je porodil upor
2. dejavnost, s katero se kdo upre, upira: upor izbruhne, se izjalovi, zajame vso deželo; organizirati, streti, voditi upor; knjiž. netiti upor; ekspr. potlačiti, zadušiti, zasejati upor; pozivati, ekspr. zapeljevati k uporu; sodelovati v uporu; krajevni upori; vojaški upor; upor proti okupatorju; upor na ladji; žarišče upora / dvigniti se v upor
♦ zgod. kmečki upori do odprave tlačanstva upori kmetov proti fevdalcem zaradi povečanja zlasti denarnih dajatev; boji kmetov za osvoboditev izpod tlačanstva
3. kar mora premagovati telo pri premikanju v tekočini, plinu ali tekočina, plin pri premikanju v ceveh: upor se poveča, zmanjša; izračunati upor; premagovati vodni, zračni upor; upor plina
4. fiz., teh., navadno v zvezi električni upor lastnost snovi, da se upira prevajanju električnega toka: izmeriti električni upor tuljave; žica z velikim uporom; enota električnega upora / ohmski upor zaradi katerega električna priprava, naprava oddaja toploto
5. elektr. predmet, pri katerem se izkorišča predvsem njegova električna upornost: izdelovati upore; vstaviti upor; vezava uporov; upori in tuljave / drsni upor z drsnikom za spreminjanje električne upornosti; grelni upor ki pri prehodu električnega toka oddaja toploto za gretje; odvodni upor med vodniki in zemljo za odvajanje statične elektrike; plastni upor katerega upornost tvori tanka plast prevodne snovi na izolirnem materialu; spremenljivi upor

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

upórnost -i ž (ọ́)
1. lastnost, značilnost upornega človeka: krepiti, knjiž. brzdati, ekspr. zlomiti upornost koga; otrokova upornost / knjiž. pojavi upornosti na Tolminskem kmečkih uporov
2. publ. nepopustljivost, vztrajnost: upornost in doslednost pri delu
3. elektr., navadno v zvezi električna upornost lastnost snovi, da se upira prevajanju električnega toka: izmeriti električno upornost bakra; enota električne upornosti / upornost mikrofona, tuljave / induktivna ki je odvisna od induktivnosti in frekvence izmeničnega toka, kapacitivna upornost ki je odvisna od kapacitivnosti in frekvence izmeničnega toka; ohmska upornost zaradi katere električna priprava, naprava oddaja toploto

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

v2 predl.
I. s tožilnikom, v zvezi z enklitično obliko osebnega zaimka vá- (ȃ)
1. za izražanje usmerjenosti navznoter: priti v hišo; metati v jamo; pogled v dvorano / potopiti v vodo; zabiti v zemljo; dvignjen v zrak / iti v mesto, tujino / zaviti v desno; stopiti v stran vstran / sesti v klop, naslanjač / vtirati kremo v kožo; vstopiti v sobo
// za izražanje predmeta, ki kaj obdaja: oblačiti se v lepa oblačila; vzeti v roko / vpreči v jarem; vkovati v verige
2. za izražanje usmerjenosti kam sploh: gledati vanj; streljati v tarčo; udarec v obraz
3. za izražanje mesta kakega stanja, lastnosti: zrediti se v trebuh; rdeč v obraz
4. za izražanje določenega časa: prireditev bo v nedeljo / v drugo je le uspel drugič / pog. dogovoriti se za v soboto
// za izražanje časa, določenega glede na količino: delati pozno v noč; zidanje se je zavleklo v zimo
5. za izražanje načina dejanja: iti v gosjem redu; ekspr. zavpiti v en glas; igrati v troje / prenašati se iz roda v rod
6. za izražanje namena: dati v najem; povedati v opravičilo; večerja v čast gosta / strašilo za v proso / vabiti v goste
7. za izražanje sredstva: brisati si roke v predpasnik; zavit v odejo
8. za izražanje predmeta, na katerega je usmerjeno določeno dejanje: verovati, zaupati v koga; zaljubiti se v sošolko; upanje v uspeh
9. za izražanje predmeta prehajanja, spremembe: breg se preveša v dolino; pomlad prehaja v poletje / navadno v zvezi z iz: iz kmetice se je spremenila v gospo; preračunati iz dolarjev v evre; prevajati iz nemščine v slovenščino
// za izražanje predmeta, ki je posledica, učinek spremembe: voda se spremeni v led; dvom raste v obup; zmleti v prah; zabava se razvija v razgrajanje / razdeliti v dva dela
10. za izražanje predmeta, ki pomeni dejanje, stanje: spustiti se v boj; poseči v dogajanje; ekspr. lesti v dolgove; spraviti v red; stopiti v veljavo / vključiti se, vmešati se v delo
11. za izražanje zveze s celoto, ki vključuje koga ali kaj kot del: to spada v redno delo; pog. vzeti v račun; stopiti v stranko / vključiti se v skupnost; uvrstiti v zbirko
II. z mestnikom
1. za izražanje mesta znotraj česa: ostati v hiši; v kotlu vre; stvar v škatli / tavati v megli; premikati se v vodi / živeti v mestu; vlak v daljavi / sedeti v klopi, naslanjaču / v besedilu ni napak / zastar. v Gorenjcih, Nemcih na Gorenjskem, v Nemčiji
// za izražanje predmeta, ki kaj obdaja: lokal je ves v lesu, marmorju; oblečen v belo
2. za izražanje mesta kakega dejanja: skrčiti noge v kolenih; zlomiti se v sredini
3. za izražanje mesta, pojmovanega kot sestav, katerega del je kdo ali kaj: biti v odboru, vladi; živeti v skupnosti narodov; otrok v družini; pesmi v zbirki
4. za izražanje mesta, področja delovanja, nastopanja: delati v administraciji, turizmu; oglašati se v javnosti / ohraniti v spominu
5. za izražanje določenega časa: umreti v mladosti; v času kuge; v prihodnjem letu / bilo je v košnji
// za izražanje časa, znotraj katerega kaj je, se zgodi: vrniti se v treh mesecih; končati v roku; publ. v teku enega leta v enem letu / najtoplejši dan v zadnjih desetih letih
6. za izražanje okoliščin dejanja: potovati v dežju; reči v jezi; delo v vročini
7. za izražanje načina dejanja: plesati v parih; vse je v redu; ekspr. ravnati s kom v rokavicah obzirno, previdno; veter piha v sunkih / posneti v barvah; izdati v knjižni obliki; pogovor v ruščini
8. za izražanje sredstva: čistiti zarjavele dele v bencinu; pomagati v denarju, strokovnjakih; voziti v vozičku
9. za izražanje količine: vsega imajo v izobilju; udeležiti se v majhnem številu
10. za izražanje stanja, položaja: biti v formi, zanosu; znajti se nepričakovano v nevarnosti; živeti v pokoju; biti v sorodstvu / biti v delu, prodaji / zemljevid v velikem merilu; čokolada v prahu
11. za izražanje predmeta, na katerega je dejanje omejeno: zmagati v teku; napredovati v znanju; umirjen v vedenju / v bistvu ima prav; v vsakem oziru, pogledu
12. za izražanje istovetnosti, enakosti: v meni imaš dobrega prijatelja; v vseh ljudeh vidi sovražnike
● smehljati se v brado sam pri sebi; pog. poštevanka mu ne gre v glavo ne more si je zapomniti; ekspr. kovati koga v (tretje, sedmo) nebo zelo ga hvaliti, povzdigovati; pog. v nič dajati, devati omalovaževati, podcenjevati; ekspr. v obraz lagati predrzno, nesramno; pog. smejati se komu v pest komu se (skrivaj) posmehovati; ekspr. v petek in svetek vedno, za delovne in praznične dni; iti v vas h komu v kmečkem okolju obiskati koga, iti na obisk h komu; ekspr. iti vase razmišljati o svojih duševnih stvareh, značaju, morali, etiki; evfem. biti v letih star, starejši; v resnici izraža, da kaj je, se godi in ni rezultat izmišljanja, domišljije; knjiž. ni stvar v tem, da svet spremenimo, ampak, da ga izboljšamo ni naš cilj, ni predvsem pomembno; prim. tjavendan, vdrugo, vkraj, vkraju, vstran, vtem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

vkǜp potréjti ~ -tèrem dov. streti, zlomiti: Ár je tej ſzej Kriſztus moucs vküp potro BKM 1789, 403

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

vkǜp zlámati se ~ -am se nedov. zlomiti se: i pota ſze je vküp zlámala KŠ 1771, 114

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

vlamati ► vˈlaːmat -an dov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

vlomìti vlòmim dov.
1. razlomiti, odlomiti zlasti kruh: Ne vlomi ſze nyega bitye, neg’ ſze ſzamo ſzpodoub ſtere KM 1783, 63; Vlomi lacsnomi tvoj krüh KŠ 1754, 169; Vlomi lacsnomi tvojega krüha KM 1790, 64; krüh blagoſzlovo ino je vlomo nyega TF 1715, 39; vlomo ga je, dabi ga vſzejm razdeliti mogao KŠ 1754, 203; I blagoſzlovivſi vlomoga je KŠ 1771, 513; i vlomo bi krüh i koſtao bi ga KŠ 1771, 404
2. prelomiti zapoved: Naj nevlomim Nigdár szvéte právde tvoje KAJ 1848, 185
3. zlomiti moč: Vlomi ramo nevernika TA 1848, 9; 'Zúkoszt je vlomila szrcze moje TA 1848, 54
vlòmivši -a -e ko je razlomil: i vzévſi ti pét lejbov krüha i vlomivſi dáo je vucsenikom KŠ 1771, 48

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

vlomiti [zlomiti] glag. dov. ♦ P: 5 (TC 1575, TT 1577, JPo 1578, TkM 1579, TPo 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

vlomiti ► vˈloːmt vˈlọːmėn dov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

vlomiti se [zlomiti se] glag. dov. ♦ P: 2 (TT 1577, TPo 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

vlomiti se ► vˈloːmt se vˈlọːmėn se dov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

vólja -e ž (ọ́)
1. sposobnost hotenja: človek ima um in voljo; krepiti, razvijati, utrjevati voljo; ekspr. zlomiti komu voljo; slabotna, trdna volja; človek močne, ekspr. železne volje / nima lastne volje ni samostojen v odločanju / svobodna volja
// ekspr., navadno s prilastkom človek glede na to sposobnost: oditi mora, to je ukaz najvišje volje
2. pripravljenost prizadevati si za kaj: ko si je odpočil, se mu je vrnila tudi volja; po uspehu je spet dobil voljo do dela; nerazumevanje učiteljev mu jemlje voljo do učenja; vzbuditi v kom voljo do česa; delati brez volje, z veliko voljo / nimam volje, da bi šel ne ljubi se mi iti / pokazati dobro voljo pripravljenost za kaj; nisem pri volji za delo razpoložen; ni bil pri volji to narediti ni maral; ekspr. kljub najboljši volji vam ne morem pomagati kljub veliki pripravljenosti
// v povedni rabi, s smiselnim osebkom v tožilniku izraža pozitiven odnos do kakega dejanja: če vas je volja, pa začnimo; naj gre, kogar je volja kdor hoče; iron. prav volja me je prepirati se
3. kar kdo hoče, da se uresniči: to je bila očetova volja; izpolniti voljo koga; vsiliti komu svojo voljo; delati proti volji koga; vztrajati pri svoji volji; to se je zgodilo proti moji volji ne da bi hotel / knjiž. ženin in nevesta sta izrekla svojo voljo / v krščanstvu: naj se zgodi božja volja; vdati se v božjo voljo / delati, živeti po svoji volji kakor kdo hoče
4. s prilastkom razpoloženje, čustveno stanje: dobra, slaba volja ga je minila, prevzela / biti dobre, ekspr. kisle volje; spraviti koga v dobro, slabo voljo / ljudje dobre, knjiž. blage volje dobri, plemeniti ljudje
5. v prislovni rabi, navadno v zvezi na voljo na razpolago: v taborišču ni bilo hrane na voljo; tam je vsega na voljo
6. zastar., v prislovni rabi, v zvezi za voljo na ljubo: narediti kaj prijatelju za voljo
// v predložni rabi zaradi, zavoljo: ne piti za zdravja voljo / za tega voljo ne bodi hud zato
7. v medmetni rabi, navadno v zvezi za božjo voljo izraža
a) strah, vznemirjenje, obup: za božjo, pog. kriščevo voljo, saj ga boš ubil; za božjo voljo, vzklikne mati
b) začudenje, presenečenje: za božjo voljo, ali ste že nazaj
c) svarilo, prepoved, opozorilo: ne govori tega, za božjo voljo; pog. za sveto kriščevo voljo, ne bodi tak
č) nejevoljo, nestrpnost: za božjo voljo, saj ne gori voda
d) podkrepitev, poudarek: pojdi, za božjo voljo; za božjo voljo, rešite ga
● izdelek je kupcem na voljo se prodaja; ni mi po volji, da si tak ne maram; to mi ni po volji mi ne ustreza; pridem, če bo božja volja v krščanskem okolju če se mi ne zgodi kaj, na kar ne morem vplivati; ekspr. za božjo voljo prositi koga, naj pomaga zelo; vznes. pesnik po božji volji velik, nadarjen; dati, narediti iz dobre volje prostovoljno; ekspr. znamenje dobre volje znamenje, ki kaže, da se hoče, želi dobro; drage, rade volje narediti z veseljem, prostovoljno; najej se do mile volje, po mili volji kolikor hočeš; delati s kom po mili volji kakor se hoče; star. narediti kaj iz proste volje svobodno, brez prisile; star. iz svoje volje se učiti latinščine prostovoljno
♦ filoz. volja do moči; pravn. pogodbena, poslovna volja; večinska volja; izjava volje; misija dobre volje delegacija, ki jo pošlje kaka država v drugo, da izboljša medsebojne odnose

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

vrát -ú in -a m, mn. vratôvi (ȃ)
1. del telesa, ki povezuje glavo s trupom: vrat ga boli; oviti vrat s šalom; do vratu zabresti v vodo; dati, obesiti si ogrlico okrog vratu; stisniti, zgrabiti koga za vrat; na vratu ima bulo; debel, dolg, vitek vrat; vrat konja, žirafe
// ta del živalskega telesa kot hrana: kuhati, obirati vrat; kokošji vrat
// zadnji, zgornji del tega dela telesa: skočiti komu za vrat; na vratu speti lasje / zliti komu vodo za vrat / pri padcu si zlomiti vrat tilnik
// sprednji, spodnji del tega dela telesa: prerezati komu vrat; do vratu zapeta bluza / star. tiščalo ga je v vratu v grlu
2. ožji del kake priprave, predmeta
a) med širšim, glavnim delom in koncem z odprtino: vrat balončka, steklenice
b) med širšima, glavnima deloma: vrat peščene ure
● ekspr. kar naprej izteguje vrat, od kod bo kdo prišel radovedno gleda, opazuje; ekspr. ukloniti, upogniti vrat pred kom ukloniti se, vdati se; ekspr. zaviti kokoši vrat zadušiti, ubiti jo; ekspr. zaviti nasprotniku vrat ubiti, uničiti, premagati ga; ekspr. če prideš prepozno, ti zavijem vrat izraža grožnjo; ekspr. biti do vratu zadolžen zelo; ekspr. nastaviti komu nož na vrat skušati prisiliti koga k čemu; obesiti na vrat ekspr. obesiti komu svoje otroke na vrat prepustiti mu jih, da mora skrbeti zanje; ekspr. obesiti komu policijo na vrat povzročiti, da ga policija zasleduje, nadzoruje; slabš. misliš, da se bo obesila prvemu snubcu na vrat se bo poročila s prvim snubcem; bibl. bolje bi mu bilo, da bi si obesil mlinski kamen na vrat in se potopil v globočino morja izraža veliko ogorčenje, obsodbo; ekspr. stopiti komu na vrat zadušiti, uničiti ga; spraviti ga v popolnoma podrejen, odvisen položaj; ekspr. skočiti sovražniku za vrat napasti ga na najbolj občutljivem, najmanj branjenem mestu, navadno nepričakovano, od zadaj; ekspr. strah ga stiska za vrat zelo se boji; ekspr. imeti bolnika, otroka na vratu morati skrbeti zanj; ekspr. sedeti komu na vratu, za vratom imeti oblast nad kom, delati mu nasilje; nar. tolminsko obrniti plug na vratovih na ozarah; ekspr. čutiti srce v vratu, pod vratom biti zelo vznemirjen, prestrašen; ekspr. odločiti se (na) vrat na nos nepričakovano, nenadoma, na hitro
♦ anat. vrat maternice spodnji, ožji del maternice, ki sega v nožnico; vrat stegnenice ožji del stegnenice med glavo in osrednjim delom; vrat zoba del zoba med krono in koreninami; bot. koreninski vrat del rastline med korenino in steblom; vrat pestiča del pestiča med brazdo in plodnico; glasb. vrat ožji, podolgovati del godal in nekaterih brenkal med trupom in delom, na katerem se napenjajo, pritrjujejo strune; vrat note navpična črta kot del note; obrt. prišiti gumb na vrat prišiti ga tako, da je na nekoliko daljših nitih in zato odmaknjen od podlage

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

vretênce vretênca samostalnik srednjega spola [wretênce]

podolgovat, na koncih zožen pripomoček ali del naprave, zlasti manjši, na katerega se pri predenju navija preja

1.1.

vsaka od hrbteničnih kosti, skozi katero prehaja hrbtenjača

iz botanike cvetni listi, razvrščeni v isti višini na cvetni osi

STALNE ZVEZE: telo vretenca
ETIMOLOGIJA: ↑vreteno

vtr̀gnoti tudi vtèrgnoti -em dov.
1. iztrgati, uničiti: i vtrgne to poſzejano rejcs vſzrczé nyegovo KŠ 1771, 43
2. odtrgati, ločiti: je on ſteo mené Vtrgnoti od tébe KŠ 1754, 249; ni ſzmert od Jesusa me ne vtrgne SM 1747, 77; i niscse je ne vtrgne zmoje roké KŠ 1754, 144; vász Ni nikse ſztiszkávanye Ne vtrgne od nyega BKM 1789, 11; Szrczé je od méne vtrgno KM 1783, 253; i priſztoupivſi vtrgnoli ſzo ga i pelali ſzo ga vu tanács KŠ 1771, 358
3. zlomiti: ſinyek ſzi je vtrgno KM 1796, 51
vtr̀gnoti se -em se odtrgati se, ločiti se: nacsi vtrgne ſze záplata nouva od ſztároga KŠ 1771, 108; vtrgni ſze vö ſzkorenyom KŠ 1771, 228; Da ſze od méne ne vtrgni BKM 1789, 66; I on ſze je vtrgno od nyih KŠ 1771, 247
vtr̀gnjeni -a -o utrgan, odtrgan: na deſzkáj, ki pa na kákſem táli od ládje vtrgnyenom KŠ 1771, 427

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

zalomíti -lómim dov. (ī ọ́)
1. z lomljenjem delno ločiti navadno bolj oddaljeni del česa: zalomiti vejo za zaznamovanje poti
2. zlomiti kaj tako, da koničasti del ostane v čem: zalomiti ključ, sveder
3. zlomiti kaj tako, da sega poškodba v notranjost česa: zalomiti noht; kost se zalomi
● knjiž. zalomiti glavo v pozdrav skloniti; ekspr. v joku zalomiti roke, z rokami narediti nekaj krčevitih gibov, izražajoč žalost
♦ lov. zalomiti nastrel označiti z odlomljeno vejo

zalomíti se

ostro, koničasto spremeniti smer:

na vrhu se pot zalomi na desno

/ ekspr. travnik se hitro zalomi v breg hitro preide; pren., ekspr. pevki se je zalomil glas

●

ekspr. kadar se kaj zalomi, ga pokličejo na pomoč pride do težav, nevšečnosti

zalómljen

-a -o:

zalomljen noht

pravokotno zalomljena soteska

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

zalomíti -lómim dov.

kaj zlomiti kaj tako, da sega poškodba v notranjost česa

SINONIMI:

ekspr. začesniti

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024

zalomiti se ► zaˈloːmt se -ˈlọːmėn se dov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

zlámati -am in -ljem dov. (ȃ)
nar. zlomiti: zlamati palico

zláman

-a -o:

zlamana deska

●

nar. domov je prišel čisto zlaman zelo utrujen

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

zlòm zlôma m (ȍ ó)
1. glagolnik od zlomiti: zlom držala zaradi pritiskanja; zlom kosti ob padcu; zlom osi / zlom glavnega junaka ob koncu romana; duševni, moralni zlom koga / zlom idealov, vere v avtoriteto / zlom armade razpad, uničenje; zlom stavke / zlom fašizma, komunizma; zlom režima odprava / po zlomu stare Jugoslavije
2. prenehanje možnosti obstajanja, opravljanja dejavnosti zaradi zelo slabega gospodarskega stanja: gospodarski zlom države; zlom banke
3. poškodba, pri kateri je kost prelomljena: ugotoviti zlom; ukrepi pri zlomu kosti / uravnati zlom zlomljenost
● živčni zlom stanje nenadne popolne duševne izčrpanosti zaradi duševnih naporov, čustvenega pretresa
♦ med. komplicirani zlom pri katerem kost predre kožo ali hujše poškoduje okolno tkivo; odprti zlom pri katerem kost predre kožo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

zlomastiti dov., F7, affligere, ẛhaliti, kaſtigati, ſtiſkati, poſſati, ẛlomaſtiti; concutere, ſtreſti, ṡlomaſtiti, ſtrepetati, pleṡkatati; confringere, ẛlomaſtiti, polomiti, reſtolzhi, reſtrupati, reṡbiti, ẛlomiti; conquaſsare, ſtréti, ẛlomaſtiti; perfringere, predréti, ṡlomaſtiti; procellere, ſtreſti, ṡlomaſtiti s'ſhumeinîam, s'viharjam inu s'hudim vremènom ṡlomaſtiti

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

zlomíti zlómim dov. (ī ọ́)
1. s silo, pritiskom narediti iz česa trdega nepravilne dele: dračje so zlomili in naredili butare; zlomiti palico / zlomiti na drobne kose
// poškodovati kaj tako, da se na enem ali več mestih prelomi: zlomiti držalo, svinčnik, toporišče; zlomiti vejo, vrh; deska se je zaradi prevelike obremenitve zlomila; krhke kosti se rade zlomijo; vozu se je zlomila os; rezilo se je zlomilo / zlomiti pečat prelomiti / zlomiti ptici perut; zlomiti si nogo, tilnik
2. povzročiti, navadno s silo, da kdo izgubi moč za odpor, vztrajanje v čem: zlomiti uporne jetnike; zlomiti obtoženca z mučenjem; zlomili so jo, da je priznala; niso ga mogli zlomiti / neprestano zasliševanje ga je zlomilo / brezoseb. ob branju razsodbe ga je zlomilo, da je zajokal ni mogel več obvladati svoje čustvene prizadetosti
// ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nastop visoke stopnje stanja, kot ga določa samostalnik: jeza, zavist ga je zlomila; strah ga je zlomil / smeh ga je zlomil zasmejal se je; jok ga je zlomil zajokal je
// telesno, duševno izčrpati: bolezen ga je zlomila; naporno delo, pomanjkanje ga ni zlomilo; izguba otrok jo je zlomila
3. povzročiti, navadno s silo, da kaj preneha obstajati: zlomiti nasprotnikovo obrambo, odpor; zlomiti stavko / zlomiti pogum, voljo komu / zlomiti fevdalizem, režim odpraviti
● ekspr. zlomili so mu hrbtenico pripravili so ga do tega, da je zatajil svoje prepričanje; naredili so ga pokornega, ponižnega; publ. zlomiti hrbtenico birokratizmu premagati ga; ekspr. marsikatero palico je zlomil na njem zelo ga je pretepal; ekspr. ženske so mu zlomile roge ga naredile manj oblastnega; ekspr. zlomila mu je srce čustveno ga je zelo prizadela; ekspr. pri tem imenu si lahko jezik zlomiš zelo težko ga je izgovoriti; ekspr. tja bo šel, tudi če si zlomi vrat čeprav bo v življenjski nevarnosti; ekspr. v tem boju si bo zlomil vrat bo premagan
♦ pravn. zlomiti palico nad obsojencem nekdaj odrediti izvršitev sodbe; tisk. zlomiti urediti, razvrstiti stolpce stavka (v strani)

zlomíti se

izgubiti moč za odpor, vztrajanje v čem:

obtoženec se je zlomil in priznal zločin

duševno, notranje se zlomiti

/ polagoma se je zlomil in postal starec se duševno, telesno izčrpal

ekspr.

prenehati trajati, obstajati zaradi nasprotnikove premoči, delovanja česa:

obramba se je zlomila

/ upanje v njem se je zlomilo; sila viharja se je zlomila

/ armada se je v nekaj dneh zlomila je v nekaj dneh propadla, razpadla

ekspr.

na hitro utihniti, izgubiti glasnost:

glas se mu je zlomil

pesem se je zlomila

/ besede so se ji zlomile v joku

pod kotom spremeniti smer:

lok se zgoraj zlomi

vsake toliko se prostor zlomi

/ planota se zlomi v prepadnih stenah soteske se na hitro konča

ekspr. upogniti se, sključiti se: pod težkim bremenom se je zlomil; zlomiti se v pasu

●

v njem se je nekaj zlomilo prenehal je biti trden v svojem prepričanju, zaupanju; zaradi krivic se je v njem vse zlomilo popolnoma je izgubil zaupanje, vero v kaj; ekspr. zlomil se je v sebi izgubil je zaupanje, vero vase; ekspr. zlomiti se v jok zajokati

zlómljen

-a -o:

zlomljen drog

zlomljen ponos, upor

videl ga je vsega zlomljenega in postaranega

stal je zlomljen v križu

zlomljena kost, noga

zlomljena osebnost

bila je ponižana in zlomljena

●

ekspr. zlomljeni od celodnevnega dela so popadali na tla zelo utrujeni, izčrpani; ekspr. natepli so ga, da je ves zlomljen ga vse boli

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

zlomíti zlómim dov.; drugo gl. lomiti (í/ȋ ọ́) koga/kaj ~ palico; ~ (si) nogo; ~ obtoženca, da prizna; poud. Zlomil jo je jok |Zajokala je|; ~ stavko; tisk. ~ strani; brezos. Ob branju obsodbe ga je zlomilo
zlomíti se zlómim se (í/ȋ ọ́) Deska se je zlomila; poud. Glas se ji je zlomil |Ni mogla več govoriti, peti|; duševno se zlomiti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

zlomíti zlómim dov.

kaj poškodovati kaj tako, da se na enem ali več mestih prelomi

SINONIMI:

star. streti, star. ulomiti, nar. zlamati

koga ekspr. povzročiti, navadno s silo, da kdo izgubi moč za odpor, vztrajanje v čem

SINONIMI:

ekspr. upogniti

GLEJ ŠE SINONIM: odpraviti, prelomiti, premagati, uničiti, zmetirati
GLEJ ŠE: osvoboditi se, osvoboditi se

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024

zlomíti Frazemi s sestavino zlomíti:
zlomíti hrbteníco kómu/čému

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

zlómiti 1., -lǫ́mim, vb. pf. zerbrechen, brechen; palico z.; nogo, roko vrat si z.; z. pečat, das Siegel verletzen, Cig.; — (pren.) krč, mraz ga je zlomil, er bekam einen Krampf-, Fieberanfall, Cig.; strah in žalost ga zlomi, Glas.; — z. se pri delu, sich bei der Arbeit abmartern, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

zlómiti 2., -lǫ́mim, vb. pf. z. kaj s česa, etwas herabbrechen, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

zlómiti 3., -lǫ́mim, vb. pf. einbrechen: z. v hišo, Cig.; tatje do njih zlomijo, Ravn.; — (nam. vzl-).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

zlomiti dov., F12, adagia sunt: Potréba je taku mozhna, de vſaku ẛheléẛu ẛlomi; confringere, ẛlomaſtiti, polomiti, reſtolzhi, reſtrupati, reṡbiti, ẛlomiti; defringere, odlomiti, ẛlomiti, polomiti, reẛbiti; effractor, -ris, kateri gori ſtare, ali ṡlomi; frangere, reṡbyti, ṡlomiti, ſtréti, vkarhniti; fregit sibi brachium, je rokó ſebi ṡlomil; infringere, notar ṡlomiti, predréti, reſtrupati; introrumpere, notar ṡlomiti, predréti, polukati; januam effringere, vrata ṡlomiti, ſtréti; prorumpere, predreiti, s'ſylo notar ṡlomiti, ali priti; rumpere, ṡlomiti, reſpozhiti, predréti; trichomanes, tá ardezhi ṡlomi kamen, ali ṡmanzani kamen, ṡeliṡzhe

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

zlomiti dov. zlomiti: grè k'enimu Paderiu, inu supet ſi pusti nogo slomit nedol. ǀ un mladenizh pak nogo ſj je pustu slomit nedol. ǀ ti veruejesh de bi ſi urat, ali nogo slomil del. ed. m ǀ nad katerem nikatere palze ſò bily slomili del. mn. m

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

zlomíti se zlómim se dov.

GLEJ SINONIM: onemoči, prelomiti se, upogniti se
GLEJ ŠE: zajokati

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024

zlòmiti se -im se dov. zlomiti se: Ár sze zlomijo rame ti nepobo'zni TA 1848, 79

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

zlomljen deležnik

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

zlomnjen deležnik

PRIMERJAJ: zlomiti, zlomiti se

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

zmetírati -am dov. (ȋ)
tisk. urediti, razvrstiti stolpce stavka (v strani), zlomiti: zmetirati stran

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

zmetírati -am dov. -an -ana; zmetíranje (ȋ) tisk. zlomiti: kaj ~ stran

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

zmrviti -im dov. zdrobiti, zmleti: So kakor malinski kameni, kateri, de ſi lih shitu ſmervio 3. mn., obene shkode taiſtimu neſturè (V, 403) zmrviti se zdrobiti se, zlomiti se: Ti imash dua, inu trydeſeti sob, inu obeden te ſhe nej bolel, obeden ti ſe nej smervil del. ed. m, inu vener sa to gnado Boga nihdar nej ſi sahvalil (I/1, 184)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

zób1 -á tudi zóba m, mn. zobjé (ọ̑)
1. trd, bel izrastek v spodnji in zgornji čeljusti za grizenje, žvečenje hrane: zob ga boli; zob se mu maje; otroku že rastejo zobje; zobje so mu šklepetali od mraza; izdreti, izpuliti zob; odlomiti si zob; stisniti zobe; umivati si zobe; iztisniti slino skozi zobe; tiščati pipo med zobmi; žival se brani z zobmi; škrtati z zobmi; beli, gnili, zdravi zobje; od tobaka porjaveli zobje; močni, veliki zobje; ščetka za zobe / umetni zob; pog. zlat(i) zob ki ima zlato krono
2. temu podoben del česa: zabiti grabljam nove zobe; zlomiti zob na glavniku; zobje brane, pogonskega kolesa
● ekspr. sovražnik znova kaže zobe pripravlja se za napad, grozi; ekspr. gospodi je rad kazal zobe nasprotoval, se upiral; ekspr. zet je kmalu pokazal zobe se uprl, postal odločnejši, samozavestnejši; publ. zima je spet pokazala zobe je postala bolj mrzla, ostra; ekspr. sovražnik si bo v tem boju polomil zobe ne bo uspel; bo premagan; ekspr. v tem položaju ne kaže drugega kot stisniti zobe se obvladati, potrpeti; ekspr. oborožiti se do zob zelo dobro; pog., ekspr. dali smo ga na zob pili smo alkoholno pijačo; ekspr. leno cediti besede skozi zobe zelo počasi govoriti; pog. sosedom se v zobe daje povzroča, omogoča, da ga opravljajo, obrekujejo; ekspr. to mu kar naprej mečejo v zobe to mu kar naprej očitajo; pog., ekspr. nositi, star. vlačiti koga po zobeh obrekovati, opravljati ga; ekspr. bil je tiho, sam pri sebi pa je škripal z zobmi se je zelo jezil; ekspr. držati jezik za zobmi ne povedati česa, molčati; ekspr. stavbo je že načel zob časa zaradi starosti začenja razpadati; pog., slabš. jezik za zobe molči, ne ugovarjaj; pog., ekspr. rad bi dobil kaj za pod zob rad bi kaj pojedel; podarjenemu konju se ne gleda na zobe pri podarjeni stvari se ne smejo iskati napake; oko za oko, zob za zob če je bila komu storjena krivica, naj se zanjo maščuje
♦ alp. zob manjša kamnita tvorba, ki pokončno moli iz stene; anat. mlečni zob vsak od dvajsetih zob, ki zraste v zgodnji mladosti in po šestem letu starosti izpade; modrostni zob vsak od dveh zadnjih kočnikov; stalni zob vsak od dvaintridesetih zob, ki zraste po šestem letu starosti; strupni zob strupnik; vrat zoba del zoba med krono in koreninami; bot. pasji zob rastlina s suličastimi, temno pegastimi listi in rdečimi, nazaj zavihanimi cvetnimi listi, Erythronium dens-canis; gozd., les. pazduha zoba dno zareze med zobema pri žagi; les. volčji zobje na žagi zobje v obliki romboida, brušeni navadno poševno; med. mrtvi zob z odmrlim ali odstranjenim živcem; strojn. cikloidni zobje kolesa; evolventni zobje; teh. koren zoba del zobnika, kjer prehaja zob v podlago

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

zobotrébec -bca m z -em (ẹ̑) zlomiti ~; oster ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.