eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
kôzel kôzla samostalnik moškega spola [kôzəu̯ kôzla] 2. odrasel samec manjšega parkljarja z zakrivljenimi rogovi, ki živi zlasti v gorah
3. slabšalno kdor je neresen, neumen, nepremišljen ali se mu to pripisuje
4. sprednji, dvignjeni sedež na vozu, zlasti kočiji
5. neformalno član (samostanskega) reda, ki ni duhovnik
FRAZEOLOGIJA: grešni kozel, star kozel, ustreliti kozla ETIMOLOGIJA: = stcslov. kozьlъ, star. bolg. kozél, rus. kozël, češ. kozel < pslov. *kozьlъ iz ↑koza
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
lôcen -cna m (ó)
1. držaj iz lokasto ukrivljene palice: oplesti, vstaviti locen; obesiti košarico za locen; zlomljen locen; locen pri škropilnici, žagi / locen pri krpljah; ovca ima zvonec na locen
// kar je temu podobno: locen pri ključavnici / ukriviti vrbove veje v locen
2. agr. po obrezovanju preostali del mladike, navadno s pet do deset očesi, ki se priveže: locen na trsu / obrezati trto na locen; cepljenje na locen
3. zanka, zlasti za lovljenje ptičev: nastaviti locen
♦ agr. locen ukrivljena palica, žica na kosi, ki preprečuje padanje odkošenega žita; les. žaga na locen ločna žaga
mansárda -e ž (ȃ)
podstrešno stanovanje, podstrešnica: stanovati v mansardi; majhna mansarda
♦ grad. del strehe, zlomljen pod topim kotom navzdol; stanovanje ali stanovanjski prostor, urejen neposredno pod mansardno streho
nèzlómljen -a -o prid. (ȅ-ọ́)
ki ni zlomljen: ena palica je še nezlomljena / ekspr. kljub vsem težavam je ostal nezlomljen / ekspr. nezlomljena sila, volja
ôkel ôkla in ókel ókla m (ó; ọ́) močno podaljšan sekalec v zgornji čeljusti slona: zlomljen okel / prodajati okle // knjiž. čekan: močni merjaščevi okli
vzmèt1 vzméta m (ȅ ẹ́) zastar. vzmet2:
vzmet je ublažil sunek / navit, zlomljen vzmet
zlomíti zlómim dov. (ī ọ́) 1. s silo, pritiskom narediti iz česa trdega nepravilne dele: dračje so zlomili in naredili butare;
zlomiti palico / zlomiti na drobne kose // poškodovati kaj tako, da se na enem ali več mestih prelomi: zlomiti držalo, svinčnik, toporišče; zlomiti vejo, vrh; deska se je zaradi prevelike obremenitve zlomila; krhke kosti se rade zlomijo; vozu se je zlomila os; rezilo se je zlomilo / zlomiti pečat prelomiti / zlomiti ptici perut; zlomiti si nogo, tilnik 2. povzročiti, navadno s silo, da kdo izgubi moč za odpor, vztrajanje v čem: zlomiti uporne jetnike;
zlomiti obtoženca z mučenjem;
zlomili so jo, da je priznala;
niso ga mogli zlomiti / neprestano zasliševanje ga je zlomilo / brezoseb. ob branju razsodbe ga je zlomilo, da je zajokal ni mogel več obvladati svoje čustvene prizadetosti// ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nastop visoke stopnje stanja, kot ga določa samostalnik: jeza, zavist ga je zlomila; strah ga je zlomil / smeh ga je zlomil zasmejal se je; jok ga je zlomil zajokal je// telesno, duševno izčrpati: bolezen ga je zlomila; naporno delo, pomanjkanje ga ni zlomilo; izguba otrok jo je zlomila 3. povzročiti, navadno s silo, da kaj preneha obstajati: zlomiti nasprotnikovo obrambo, odpor;
zlomiti stavko / zlomiti pogum, voljo komu / zlomiti fevdalizem, režim odpraviti
● ekspr. zlomili so mu hrbtenico pripravili so ga do tega, da je zatajil svoje prepričanje; naredili so ga pokornega, ponižnega; publ. zlomiti hrbtenico birokratizmu premagati ga; ekspr. marsikatero palico je zlomil na njem zelo ga je pretepal; ekspr. ženske so mu zlomile roge ga naredile manj oblastnega; ekspr. zlomila mu je srce čustveno ga je zelo prizadela; ekspr. pri tem imenu si lahko jezik zlomiš zelo težko ga je izgovoriti; ekspr. tja bo šel, tudi če si zlomi vrat čeprav bo v življenjski nevarnosti; ekspr. v tem boju si bo zlomil vrat bo premagan
♦ pravn. zlomiti palico nad obsojencem nekdaj odrediti izvršitev sodbe; tisk. zlomiti urediti, razvrstiti stolpce stavka (v strani)zlomíti se
1. izgubiti moč za odpor, vztrajanje v čem: obtoženec se je zlomil in priznal zločin; duševno, notranje se zlomiti / polagoma se je zlomil in postal starec se duševno, telesno izčrpal
2. ekspr. prenehati trajati, obstajati zaradi nasprotnikove premoči, delovanja česa: obramba se je zlomila / upanje v njem se je zlomilo; sila viharja se je zlomila / armada se je v nekaj dneh zlomila je v nekaj dneh propadla, razpadla
3. ekspr. na hitro utihniti, izgubiti glasnost: glas se mu je zlomil; pesem se je zlomila / besede so se ji zlomile v joku
4. pod kotom spremeniti smer: lok se zgoraj zlomi; vsake toliko se prostor zlomi / planota se zlomi v prepadnih stenah soteske se na hitro konča
// ekspr. upogniti se, sključiti se: pod težkim bremenom se je zlomil; zlomiti se v pasu
● v njem se je nekaj zlomilo prenehal je biti trden v svojem prepričanju, zaupanju; zaradi krivic se je v njem vse zlomilo popolnoma je izgubil zaupanje, vero v kaj; ekspr. zlomil se je v sebi izgubil je zaupanje, vero vase; ekspr. zlomiti se v jok zajokati
zlómljen -a -o:
zlomljen drog; zlomljen ponos, upor; videl ga je vsega zlomljenega in postaranega; stal je zlomljen v križu; zlomljena kost, noga; zlomljena osebnost; bila je ponižana in zlomljena
● ekspr. zlomljeni od celodnevnega dela so popadali na tla zelo utrujeni, izčrpani; ekspr. natepli so ga, da je ves zlomljen ga vse boli
Slovenski pravopis
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
zlómljen -a -o; bolj ~ (ọ́) ~a palica; poud. ~a osebnost; ~ od dela |zelo utrujen, izčrpan|
zlómljenost -i ž, pojm. (ọ́)
Sinonimni slovar slovenskega jezika
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024
ôkel ókla
m močno podaljšani sekalec v zgornji čeljusti slona![pojmovnik](/Search/File2?dictionaryId=208&Name=pojmovnik.png)
Slovar slovenskih frazemov
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
Slovar stare knjižne prekmurščine
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
stréti tudi stréjti tudi str̀ti stèrem dov. streti, zlomiti: Kako ſzuncze Ne ſztere dönok gla'za BKM 1789, 41; ki zlámle lok, i sztere dárdo TA 1848, 38; 'Sidovje nej ſzo ſztrli nyegove golejni KM 1796, 111; kácsja gláva, kotero 'zenſzko ſzemen, Kriſztus, more vküp ſztrti KŠ 1771, 441
stréjti se tudi str̀ti se stèrem se streti se, zlomiti se: Ne vlomi ſze nyega bitye, neg’ ſze ſzamo ſzpodoub ſztere, ino kejp toga ſzvesztva KM 1783, 63; ár csi ſze li eden klin ſztere, taki bos na zemli le'sao KM 1790, 20; Kamenica sze zlêhka sztere KAJ 1870, 7; proſzili ſzo Pilátuſa, naj ſze nyim ſzterejo nyihove golejni KŠ 1771, 220; pren. Ah kak hitro ſzem ſze porüso i ſztr’u KŠ 1771, 242; Ka 'sivé, more ſze ſztrti SŠ 1796, 143; Ka 'zivé, more ſze ſztrti BKM 1789, 410
stréti tudi str̀ti -a -o
1. strt, zlomljen: Z-têm sze globoscsina naprávila, stera csi je szploj szkoz sztrêta, eto je vüha igli AIP 1876, br. 9, 6; Várasi, vesznice na falate sztrêto plavajo AIP 1876, br. 3, 1
2. strt, potrt: tak szam sztrt, da nemorem gucsati TA 1848, 61; Sztrta je po nyem ſzvêta blôdnoſzt BRM 1823, 24; Sztrti düjh Ne odüri, oh Goszpodne KŠ 1754, 254; Ako gli vidite ſztrto tejlo moje SŠ 1796, 59; Sztrti ſzo od toga deteta, Grejh BKM 1789, 46
vö̀ zlámani ~ -a ~ -o prid. odlomljen, zlomljen: Ercsés tak: vö ſzo zlámane vejke KŠ 1771, 473
zlámati -am tudi -lem nedov. lomiti: Glász Goszpodna zlámle czedrovje TA 1848, 22; i zlámao je drevje TA 1848, 87
zlámani -a -o zlomljen, potrt: Düjh Goſzpodnov me je poſzlao odpiſztiti zlámane vu odpüſcsanyi KŠ 1771, 176
Slovar jezika Janeza Svetokriškega
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
prelomnjen prid. zlomljen: En kmet, kateri je imel krishiz prelomnen tož. ed. m (II, 289) Prim. pri Kastelec-Vorencu prelomnîen ‛interruptus, perfractus’; → polomnjen.
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
Kostelski slovar
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
slamati ► sˈlaːmat -an dov.
vlamati ► vˈlaːmat -an dov.
Število zadetkov: 18