zmagálen -lna -o prid. (ȃ) star. zmagovit: zmagalno moštvo / zmagalna bitka / čutiti zmagalni ponos zmagovalni
● knjiž. prisoditi komu zmagalni venec zmago
zmagonôsen -sna -o prid. (ó ō) star. zmagovit: zmagonosna vojska / zmagonosni boji / zmagonosen pogled zmagoslavenzmagonôsno prisl.: zmagonosno pogledati
zmagosláven -vna -o prid., zmagoslávnejši (á) - 1. ki izraža, kaže veselje, ponos zaradi zmage, uspeha: zmagoslaven nasmeh, pogled / zmagoslaven sprejem
- 2. ekspr. zmagovit: zmagoslavna četa / zmagoslaven boj
- 3. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, močni obliki: zmagoslavna lepota / zmagoslaven dokaz moči zelo velik, prepričljiv
● knjiž., ekspr. kdo bo dobil zmagoslavno palmo zmagal; publ. igra je opravila zmagoslavno pot po odrih je bila uspešno igrana
♦ rel. zmagoslavna cerkev skupnost svetnikov v nebesih
zmagoslávno prisl.: zmagoslavno pokazati avtomobil
zmagovít -a -o prid. (ȋ) - 1. ki zmaga, zmaguje: zmagovita vojska / zmagoviti košarkarji; zmagovito moštvo / zmagovita popevka / publ. v tem trenutku so zmagoviti nasprotniki zmagujejo; zmagovit se vrniti
- 2. s katerim se zmaga, zmaguje: zmagovita karta; zmagovita kombinacija / njegovi nastopi so zmagoviti uspešni
♦ šport. zmagoviti gol, koš - 3. v katerem se zmaga, zmaguje: zmagovit boj; zmagovita vojna / ekspr. bojevati se do zmagovitega konca zmage
- 4. ekspr. na katerem se doseže, dosega velike uspehe: zmagovito potovanje gledališča po evropskih mestih
- 5. ekspr. ki izraža, kaže veselje, ponos zaradi zmage, uspeha: zmagovit krik / doživeti zmagovit sprejem
- 6. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, močni obliki: zmagovita lepota / zmagovit uspeh predstave zelo velik
● publ. avtomobilizem je na zmagovitem pohodu se vedno bolj širi
zmagovíto prisl.: zmagovito se bojevati