bégati -am nedov. (ẹ̑) - 1. nemirno hoditi sem in tja: žival bega po kletki; begati po gozdu, po sobi; begati sem ter tja / sence begajo po stenah / njegov pogled bega naokrog; begati z očmi; pren. misli begajo od spomina do spomina
- 2. knjiž. biti v zmoti, v nejasnosti: človek pogosto bega in blodi
- 3. preh. spravljati v zmedenost, v zmoto: to ljudi moti in bega; čudne sanje ga begajo; dekle mu bega misli; ne begaj ga z vražami
begajóč -a -e: begajoč pogled
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
blázniti -im nedov. (á ȃ) knjiž. spravljati v veliko zmedenost, v zmoto: ta misel mu blazni pamet;
ne blazni ga s praznimi obljubami
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
blodíti in blóditi -im nedov., blójen in blóden (ī ọ́) - 1. hoditi brez cilja, brez orientacije: karavana blodi po puščavi; bloditi po gozdu, po morju; brez cilja bloditi okrog / oko blodi po planjavi; bloditi z očmi po ljudeh; pren. čudne misli mu blodijo po glavi
- 2. knjiž. biti v zmoti, v nejasnosti: ali kje je človek, ki nikoli ni blodil, v zmotah taval? (I. Cankar)
- 3. tudi preh. v vročici zmedeno govoriti; blesti: bloditi v vročici; bloditi nerazumljive reči; s smiselnim osebkom v dajalniku vso noč se mu je blodilo
- 4. preh., knjiž. spravljati v zmedenost, v zmoto; begati: misel na dekle ga blodi; ljubezen mu blodi razum / s strastjo bloditi kri
blodèč -éča -e: blodeč po svetu; blodeč popotnik; nemirno blodeč duh; sam.: pokazati blodečemu pot
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
brezglàv in brezgláv -áva -o prid. (ȁ á; ȃ) - 1. ekspr. ki ravna brez presoje, premisleka: nepremišljen in brezglav človek; brezglava množica / brezglava politika; vse njihovo početje je bilo brezglavo in zaletavo
// ki izraža veliko zmedenost, zbeganost: brezglava naglica / obšla ga je brezglava groza; vsi so kot brezglavi begali sem ter tja - 2. redko ki je brez glave: brezglavo truplo
brezglávo prisl.: brezglavo bežati; brezglavo se je zaljubil
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
kaótičnost -i ž (ọ́) knjiž. velika neurejenost, zmedenost: kaotičnost gospodarstva / kaotičnost svetovnega nazora
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
noríti -ím nedov. (ī í) ekspr. spravljati v veliko zmedenost, v zmoto: kaj me noriš;
ne nori ljudi z lepimi besedami / strah pred življenjem ga nori
● ekspr. noriti dekleta, fante vzbujati, povzročati ljubezensko vznemirjenost
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
úmski -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na um: za to je potreben velik umski napor;
umski razvoj otroka;
umske dejavnosti, sposobnosti;
umske razlike med učenci;
telesen in umski / umska nerazvitost; umska zmedenost / čustvene in umske prvine v pesmi / umski delavci; prevajanje, računanje je umsko delo
♦ psih. umska starost mentalna starostúmsko prisl.: umsko dojeti, utemeljiti; umsko nadpovprečen
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
zasejáti -séjem dov., zaséj in zasèj; zasejál (á ẹ̑) - 1. s sejanjem narediti, da kaka površina ni prazna: zasejati gredo, njivo; zasejati z rožami, žitom
// s sejanjem narediti, da začne kje kaj rasti: zasejati rože, travo, žito; pren., ekspr. zasejati seme upora - 2. ekspr. povzročiti, da se kje kaj začne razvijati ali dobi možnosti za razvoj: zasejati dvom, nemir v koga / novica je zasejala med ljudi zmedenost
zasejáti se priti kot seme v zemljo in začeti rasti: plevel se hitro zaseje; akacija se rada zaseje sama
// priti s klico, klicami kam in dobiti možnosti za razvoj: v deželi se je zasejala kolera, kuga
zaseján -a -o: z repo zasejana njiva
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
zbégati -am dov. (ẹ̑) spraviti v zmedenost, v zmoto: njegov prihod je ljudi zbegal;
vprašanje ga je zbegalo;
s svojim govorjenjem je zbegal dekle;
fant se je zbegal in ni znal odgovoriti / strel je zbegal pticezbégan -a -o: zbegan človek; zbegan pogled; biti popolnoma zbegan; živali so zbegane tekale po kletki; prisl.: zbegano odgovoriti, se ozirati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
zblázniti -im dov. (á ȃ) knjiž. spraviti v veliko zmedenost, v zmoto: s svojim govorjenjem ga je zblaznil
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
zblóda -e ž (ọ̑) knjiž. - 1. zmedenost, zmota: njegova zbloda izvira iz neprimernega čtiva / fant je v veliki zblodi / čustvene, duhovne zblode / tvoje ravnanje je zbloda zabloda
- 2. mešanica, zmes: njegov jezik je zbloda različnih jezikov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
zblodíti in zblóditi -im dov. (ī ọ́) - 1. knjiž. spraviti v zmedenost, zmoto: nove ideje so zblodile mladino; knjige so fanta zblodile / zbloditi komu glavo; na starost se mu je pamet zblodila; brezoseb.: v glavi se mu je zblodilo; ekspr. zblodilo se mu je, da sliši glasove piščali
● knjiž. z očmi zbloditi po dvorani blodeč pogledati - 2. star. skaliti, zmešati: zbloditi vodo / grenka misel ji je zblodila sanje
zblójen in zblóden -a -o: fant je bil čisto zblojen; zblojene predstave; gledal je z zblojenimi očmi; prisl.: zblojeno govoriti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
zblójenost -i ž (ọ́) knjiž. zmedenost, zmešanost: v zblojenosti ni vedel, kaj dela / spolna zblojenost
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
zmédenost -i ž (ẹ̑) stanje zmedenega človeka: skušal je prikriti zmedenost;
v zmedenosti je pozabil vzeti denar;
popolna, trenutna zmedenost / duševna zmedenost / zmedenost misli, pojmov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
zmotnjáva -e ž (ȃ) knjiž. - 1. zmota: odpovedati se zmotnjavi / zapletel se je v lastne zmotnjave; živeti, ekspr. tavati v zmotnjavi / popraviti, spoznati zmotnjavo
- 2. pomota, zmešnjava: da ne bo zmotnjave, denar prej preštej
- 3. (duševna) zmedenost: v zmotnjavi je hotel zažgati hišo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.