odmékniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑) nar. zmehčati se, omehčati se: polenovko je zavila v mokro krpo, da odmekne / zaradi svoje lege jezero še ni odmeknilo se otajalo, odmrznilo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
odnéhati -am dov. (ẹ̑) - 1. prenehati vztrajati pri dejanju, kot ga določa sobesedilo: borci so zaradi premoči morali odnehati; samo on je skušal priti na vrh, vsi drugi so odnehali; ni odnehal, dokler jih ni našel
- 2. popustiti: ob sinovi prošnji je oče odnehal; na prigovarjanje je odnehal in dovolil / vezi so odnehale; žeblji so odnehali / bolečine so nekoliko odnehale; žgoča vročina je odnehala
- 3. nar. zmehčati se, omehčati se: skorjo so zmočili, da bi odnehala; po dežju je zemlja odnehala / led je odnehal
● ne odneha od tožbe ne odstopi; ekspr. pri ceni ni niti malo odnehal ni je niti malo znižal; pametnejši odneha bolje je v prepiru prenehati vztrajati pri svojem stališču, kot pa prepir preveč zaostriti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
odvólgniti -em [u̯g] dov. (ọ́ ọ̑) nar. zmehčati se, omehčati se: ko so dali hmelj iz sušilnice, je hitro odvolgnil;
seno na zraku rado odvolgne
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
posvaljkáti -ám in posváljkati -am dov. (á ȃ; ȃ) s svaljkanjem zmehčati, zmečkati: preden je prižgal cigareto, jo je posvaljkal;
posvaljkal si je bradicoposvaljkán in posváljkan -a -o - 1. deležnik od posvaljkati: posvaljkana cigareta
- 2. ekspr. pomečkan, zanemarjen: posvaljkan plašč, suknjič / posvaljkan možak; rumenkast, posvaljkan obraz
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
zmečíti -ím in zméčiti -im dov., zméči tudi zmêči; zméčil (ī í; ẹ̄ ẹ̑) star. zmehčati: zmečiti trdo kožo;
kruh se je v mleku zmečil / njega bomo že zmečili
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
zmehčánje -a s (ȃ) glagolnik od zmehčati: zmehčanje kože / sredstvo za zmehčanje vode
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
zmehčáti -ám dov. (á ȃ) - 1. narediti, povzročiti, da postane kaj (bolj) mehko: milnica zmehča kožo, nohte; sonce je zmehčalo sneg / zmehčati vosek s segrevanjem / zmehčati meso; zmehčati zelenjavo v sopari / sadje v kleti se je že zmehčalo / zmehčati usnje
- 2. ekspr. povzročiti, da postane kdo pripravljen narediti, povedati, kar se želi, zahteva: z grožnjami, pretepanjem so ga zmehčali; ni se dal zmehčati
- 3. ekspr. povzročiti, da postane kdo bolj prijazen, naklonjen: njegova bližina jo je zmehčala; ob tem dogodku so se tudi starši zmehčali / glas se mu je zmehčal
● ekspr. pijača, strah zmehča človeku kolena zaradi vinjenosti, strahu postane človek negotov v hoji
♦ kem. zmehčati vodo odstraniti iz nje kalcijeve in magnezijeve soli
zmehčán -a -o: zmehčan sneg; ob slovesu je bil čisto zmehčan; zmehčana voda
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.