eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
hŕskmedmet
1. tudi ponovljeno, tudi s ponovljeno črko r posnema hreščeč zvok pri lomljenju, trenju, hoji po čem krhkem
2. kot samostalnik hreščeč zvok pri lomljenju, trenju, hoji po čem krhkem
ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, ki posnema pri lomljenju nastale zvoke, verjetno k ↑hreščati, ↑hrustati, kot hŕskati‛glasno se lomiti, pokljati, hrustati’, hrv., srb.hȑskati, mak.rska‛hrustati’
júrček1 júrčkasamostalnik moškega spola[júrčək]
1. užitna goba s svetlo ali temno rjavim klobukom, ki raste poleti in jeseni; primerjaj lat.Boletus reticulatus,Boletus edulis; SINONIMI: jur