Tiskanje

ali1 (ali, oli) veznik

1. v ločnem priredju, zlasti v zvezah ako – ali (nikar/ne), bodisi – ali (nikar/ne), (si) bodi/bodite – ali (nikar/ne), si – ali (nikar/ne), li – ali (nikar/ne), [vprašalni stavek] – ali (nikar/ne) za vezanje stavkov ali stavčnih členov, ki se vsebinsko izključujejo; SODOBNA USTREZNICA: ali

1.1 v dvojni formuli (dvojični vezniški prirednosti) za vezanje priredne besedne zveze, katere dela, ki oblikujeta pomensko celoto, sta protipomenska

2. v ločnem priredju, zlasti v zvezah ako – ali, ali – ali, bodisi – ali, (si) bodi/bodite – ali, če – ali, li – ali za vezanje stavkov ali stavčnih členov, ki kažejo na možnost izbire; SODOBNA USTREZNICA: ali

2.1 v dvojni formuli (dvojični vezniški prirednosti) za vezanje priredne besedne zveze, katere dela, ki oblikujeta pomensko celoto, sta med seboj neodvisna

2.2 v trojni formuli in pri naštevanju (kopičenju) za uvajanje posameznih členov (ali zadnjega)

2.3 negotovo, prekrivno z geslom alii za uvajanje prevodnih različic zaradi razlik v prevodnih predlogah

3. v ločnem priredju za vezanje stavkov ali stavčnih členov, ki se med seboj dopolnjujejo; SODOBNA USTREZNICA: ali

3.1 v dvojni formuli (dvojični vezniški prirednosti) za vezanje priredne besedne zveze, katere dela, ki oblikujeta pomensko celoto, se dopolnjujeta

3.2 v trojni formuli in pri naštevanju (kopičenju) za uvajanje posameznih členov (ali zadnjega)

3.3 za uvajanje pojasnila k naslovu

4. v ločnem priredju za vezanje stavkov ali stavčnih členov, katerih pomen je skoraj enak; SODOBNA USTREZNICA: ali

4.1 v dvojni formuli (dvojični vezniški prirednosti) za vezanje priredne besedne zveze, katere dela, ki oblikujeta pomensko celoto, sta sopomenska

4.2 v dvojni formuli (dvojični vezniški prirednosti) za vezanje priredne besedne zveze, katere dela, ki oblikujeta pomensko celoto, sta manj znana/tuja beseda in beseda, ki jo natančneje pomensko določa ali razlaga

4.3 v trojni formuli za uvajanje posameznih členov (zlasti zadnjega)

4.4 za uvajanje besede, besedne zveze s podobnim, enakim pomenom

5. v protivnem priredju za uvajanje nove trditve namesto prej zanikane; SODOBNA USTREZNICA: ampak

6. v protivnem priredju, tudi v zvezah ali vsaj/saj, ali vsaj/saj viner/vunar, ali viner/vener/vunar/vini za izražanje nasprotja s prej povedanim; SODOBNA USTREZNICA: ampak, toda

6.1 za izražanje nasprotja, ki dopolnjuje prej povedano

6.2 za izražanje nepričakovanega

6.3 za izvzemanje, omejevanje

6.4 za stopnjevanje

7. v protivnem priredju, z oslabljenim pomenom za dopolnjevanje, pojasnjevanje prej povedanega

8. za opozoritev na prehod k drugi misli; SODOBNA USTREZNICA: ampak, toda

FREKVENCA: približno 17000 pojavitev v 50 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

Amarila [amarȋla] samostalnik ženskega spola

Amarilida

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

avšlok (avžlok) m, F2, gabela, brodovṡki dohodek, brodovina, ali zol na vodi, aushlok; scripturius, na auṡhlokih ſhribar

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

boršt [bȍršt] samostalnik moškega spola

gozd

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

brod m, F12, emporium, -ÿ, en brud, krai ali méſtu ẛa kupzhio; limenarcha, -ae, morṡkiga brodá goſpúd; litus, oris, krai vodè, breig, brúd, kraj morjá; navale, -lis, en morṡki brúd, per kraji morjá, kamer ſe ladje perveṡujejo; navigius, -gÿ, brúd; portitor, brodár, brodnyk, kateri na enim brodu zol jemle; portuosus, -a, -um, kir je doſti brodou, de ſe morejo ladje pervèṡati; portus, -us, brúd, kamer ſe barke, ali ladje s'hajajo: morṡki brúd; trajectus, -tus, trajectio, brúd na vodi; vada transire, zhes brody pregaṡiti; vadum, -di, brúd, gas, plitva voda, de ſe more lagku gaṡiti

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

brodar m, portitor, brodár, brodnyk, kateri na enim brodu zol jemle

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

brodnik m, F5, Charon, Paklenṡki zholnár, ali brodnyk; nauclerius, -a, -um, naucleriacus, -a, -um, kar timu brodniku ſliſhi; nauclerus, -ri, viṡhar te ladje ali barke, tá viſhi brodnyk na murju, goſpodár; nauta, -ae, brodnár, zholnár, brodnyk; portitor, brodár, brodnyk, kateri na enim brodu zol jemle

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

brodovina ž, F4, gabela, brodovṡki dohodek, brodovina, ali zol na vodi, aushlok; naulum, -li, brodovina, plazha ṡa prepelanîe, lon te ladje; portorium, -rÿ, brodovina, dohodik is brodovine

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

brodovski prid., gabela, brodovṡki dohodek, brodovina, ali zol na vodi, aushlok

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

buhrnik -a (buhrnik, vuhrnik, uhrnik) samostalnik moškega spola

1. kdor pridobiva premoženje s posojanjem na zelo visoke, oderuške obresti ali s prodajo za zelo visoko, oderuško ceno; SODOBNA USTREZNICA: oderuh

1.1 komur se mora vrniti dolg, poravnati obveznost; SODOBNA USTREZNICA: upnik

2. kdor hlepi po bogastvu, dosegljivem s posojanjem na zelo visoke, oderuške obresti ali s prodajo za zelo visoko, oderuško ceno

FREKVENCA: 37 pojavitev v 7 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

celo2 [cȅlo

] (cel) členek

izraža odsotnost kakršnekoli omejitve; prav

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

cena -e samostalnik ženskega spola

vrednost česa, izražena v denarju; SODOBNA USTREZNICA: cena

FREKVENCA: 8 pojavitev v 4 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

cǫ̑l 3., m. der Holzblock, C.; — cole za drva žagati, C.; — cole imenujejo male lesene krhlje, s katerimi po zimi netijo, da vidijo predice presti, Solčava (Št.)-Vest.; — prim. srvn. zol = cylinderförmiges Stück, Klotz.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

col [cọ̑l] samostalnik moškega spola

pristojbina za trgovsko blago; mitnina; carina

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

col m, F12, gabela, brodovṡki dohodek, brodovina, ali zol na vodi; lex vectigalis, tega zola poſtava; libripendium, zol od vage; manceps, -cipis, en ṡhtanter, kateri zole, ali deſſetine v'ſhtant ima ... kateri en zol kupi; portitor, kateri na enim brodu zol jemle; quadruplator, -oris, kateri eniga ovadi, ali ṡatoṡhi na zolu, de nei zola dal; scriptura, zol, kateri ſe jemle od paſhe, inu ṡhivine; telonarius, -rÿ, en zolnar, kateri zol pobèra, ali jemle; telonium, -ÿ, zol, zolnarjova hiſha; vectigal, zol, zhinṡ, dazia, ṡhtiura, leitni davuk

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

col -a m mitnica: Je JESUS vidil eniga zhloveka na zollu mest. ed. ſidezhiga, timu je bilu imè Mattheus (III, 493) ǀ Mattheus, kateri je na zollu mest. ed. ſidil s' butaro teh danariou naloshen (III, 484) ǀ leta Zachæus je bil Mattheush, kateri je na zolln mest. ed. ſidel (IV, 356) ← srvnem. zol ← lat. tolōnēum; zapis zolln vsebuje pogosto tiskarsko napako, na glavo obrnjeni u.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

col -a samostalnik moškega spola

1. kar se obvezno da/daje oblastem v denarju ali naturalijah; SODOBNA USTREZNICA: davek, dajatev

1.1 prispevek, ki ga na določenih mestih pobirajo mitničarji za trgovsko blago; SODOBNA USTREZNICA: mitnina

1.2 pravica do pobiranja mitnine

1.3 dejavnost pobiranja mitnine

2. mesto, kjer mitničarji pobirajo prispevek za trgovsko blago; SODOBNA USTREZNICA: mitnica

FREKVENCA: 89 pojavitev v 18 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

cola ž, decuſsis, -sis, enu ſhtivenîe, kateru deſſet zol ṡapopade

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

colnar m, F3, publicanus, -ni, ozhitni gréſhnik, zolnar, ozhitnik; telon, -onis, zolnar; telonarius, -rÿ, en zolnar, kateri zol pobèra, ali jemle

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

colnarjov prid., F2, proquaestor, -oris, zolnarjou nameiſtnik; telonium, -ÿ, zol, zolnarjova hiſha

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

činž m, F23, anatocismus, zhinsh od zhinṡha, velik gréh; census, zhinṡh, dazia; colonarium, zhinṡh od nyve; dare in elocationem, na zhinṡh dati; elocatio, fit, z[h]inṡh; incensus â censu, pres zhinṡha; intereſse, obreiſt, zhinṡh, uher; intereſse â pecunÿs, zhinṡh od danarjou; locare, vdiniati, na zhinṡh dati; locatarius, -rÿ, kateri na zhinṡh vṡame, ali ima; locatio, na zhenṡh dajanîe; locator, kateri na zhi[n]sh, ali na fit daje; meritorius, -a, -um, tudi na zhinṡh dán; oblocare, v'zhinṡh dati, vdiniati; pensitare, tudi zhinṡ[h] plazhovati; reditus, -us, perhodik, zhinṡh, naṡai prihod; supercurrere, obilniſhe ſadú perneſti, kakòr bi kei en grunt zhinṡha perneſſil; tributarius, -a, -um, ṡhtiuri, ali zhinṡhu podverṡhen, kateri more zhinṡh, inu ṡhtiuro dajati; tributum, -ti, ṡhtivra, zhinṡh, davki, daz; trientarium foenus, ta zhinṡh, kateri ſe vṡame ṡhtiri od ſtú; vectigal, zol, zhinṡ[h], dazia, ṡhtiura, leitni davuk; prim. cinž

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

činž -a (činž, činš°, činz, cinž) samostalnik moškega spola

1. kar se obvezno da/daje oblastem v denarju ali naturalijah; SODOBNA USTREZNICA: davek, dajatev

1.1 dajatev, ki jo mora plačevati podrejeno ljudstvo kot znamenje podrejenosti; SODOBNA USTREZNICA: tribut

1.2 v fevdalizmu podložniška dajatev od posestva zemljiškemu gospodu; SODOBNA USTREZNICA: činž

2. dohodek, zlasti od lastnine; SODOBNA USTREZNICA: renta

2.1 denarno nadomestilo za začasno uporabo denarja; SODOBNA USTREZNICA: obresti

3. začasna uporaba česa v zameno za plačilo lastniku; SODOBNA USTREZNICA: najem

4. plačilo lastniku za začasno uporabo česa; SODOBNA USTREZNICA: najemnina

FREKVENCA: 71 pojavitev v 16 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

dacija ž, F2, census, zhinṡh, dazia; vectigal, zol, zhinṡ, dazia, ṡhtiura, leitni davuk

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

dajati dajem nedovršni glagol

1. kdo/kaj; komu/čemu, (k čemu), kaj, na čem delati

1.1 s prisl. določilom kraja da kaj preide/prehaja k drugemu s pomočjo rok; SODOBNA USTREZNICA: izročati

1.2 da kdo/kaj dobi koga/kaj; SODOBNA USTREZNICA: dajati

1.2.1 kdo/kaj; komu, kaj delati, omogočati, da kdo kaj dobi, uporablja; SODOBNA USTREZNICA: nuditi, ponujati

1.2.2 kdo/kaj; komu, kaj delati, da kdo/kaj dobi kaj, je deležen česa, navadno na slovesen način; SODOBNA USTREZNICA: deliti, podeljevati

1.2.3 delati, omogočati, da kdo lahko kaj uporablja ali s čim razpolaga; SODOBNA USTREZNICA: dajati, določati

2. kdo/kaj; komu/čemu, kaj delati, da kdo dobi kakšno lastnost, značilnost, da postane deležen česa; SODOBNA USTREZNICA: dajati

3. kdo; komu/čemu, (k čemu), koga/kaj, (s čim) delati, da kdo/kaj dobi koga/kaj v last brez plačila; SODOBNA USTREZNICA: darovati

3.1 v zvezah z almožen, almožna, bogajme, kdo; komu, kaj delati, da kdo dobi kaj zastonj, iz usmiljenja, dobrote; SODOBNA USTREZNICA: darovati

4. kdo/kaj; komu/čemu, koga/kaj darovati, podeljevati, dodeljevati komu/čemu kaj; SODOBNA USTREZNICA: dajati

4.1 iz lastne (božje) moči, vsemogočnosti, vsevednosti, previdnosti

4.2 iz nadnaravne moči, oblasti

4.3 iz moči, oblasti, vezane na položaj ali funkcijo

5. kdo/kaj; komu, (k čemu), kaj, (po čem) delati, da kdo dobi, kar mu pripada za opravljeno delo, storitev, navadno denar; SODOBNA USTREZNICA: plačevati

6. kdo/kaj; komu, kaj, (s čim) delati, da kaj preide h komu kot obvezna, predpisana dajatev; SODOBNA USTREZNICA: dajati, plačevati

6.1 kdo; komu, kaj, (s čim) s svojim delovanjem omogočati, povzročati, da kdo kaj dobi; SODOBNA USTREZNICA: dajati

7. kdo; kaj, (za kaj, v čem) delati, da kdo dobi kaj v last za plačilo dogovorjene cene; SODOBNA USTREZNICA: prodajati

7.1 v zvezi dajati na posodo delati, da kdo dobi denar v začasno uporabo z obveznostjo, da ga vrne; SODOBNA USTREZNICA: posojati

7.2 v zvezi dajati na buher/žuh delati, da kdo dobi denar v začasno uporabo za visoko, oderuško denarno protivrednost; SODOBNA USTREZNICA: posojati

7.3 kdo; koga/kaj, za kaj delati, da kdo/kaj preide k drugemu v zameno za kaj, navadno neenakovrednega; SODOBNA USTREZNICA: dajati, menjavati

8. kdo; komu, h komu, (k čemu), koga omogočati, da kdo dobi ženo kot zakonsko, življenjsko partnerico; SODOBNA USTREZNICA: dajati

9. kdo; komu, koga/kaj delati, da kdo/kaj pride kam z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: dajati

9.1 z nedoločnikom, kaj; komu, kaj delati, povzročati, da je kaj mogoče; SODOBNA USTREZNICA: omogočati

9.2 delati, povzročati, da se s kom/čim kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: dajati

10. pogosto v zvezah z eksempel, prigliha, kdo; komu, kaj, (s čim) delati, da s pomočjo česa kaj postane jasno, vidno, razumljivo; SODOBNA USTREZNICA: ponazarjati

11. kdo; komu, kaj delati, da kdo dobi kaj ubesedenega, zapisanega, pogosto pravno veljavnega; SODOBNA USTREZNICA: izročati

11.1 kdo; kaj oblikovati, predpisovati zakone, določila s pravno veljavno močjo

11.2 kdo; komu, kaj določati, predpisovati, postavljati komu kaj

12. kdo; kaj pripovedovati, pisati kaj z namenom, da se potrdi obstoj česa oz. kaj pojasni; SODOBNA USTREZNICA: navajati

13. kdo; komu, kaj izražati, posredovati kaj z besedami; SODOBNA USTREZNICA: izrekati

13.1 kdo/kaj; komu/čemu, kaj izražati, imeti mnenje, da je kdo/kaj nosilec kake lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: prisojati, pripisovati

14. kdo/kaj; komu/čemu, kaj ustvarjati kaj kot rezultat svoje sposobnosti, dejavnosti; SODOBNA USTREZNICA: dajati

14.1 kdo; kaj označevati, opozarjati, da se kaj začenja; SODOBNA USTREZNICA: naznanjati

14.2 kdo/kaj; kaj delati, povzročati, da kaj nastane, se zgodi; SODOBNA USTREZNICA: ustvarjati

14.3 kaj; kaj delati, omogočati, da kdo postane deležen česa pozitivnega; SODOBNA USTREZNICA: koristiti

14.4 negotovo, kdo; zoper kaj biti, nastopati proti čemu; SODOBNA USTREZNICA: nasprotovati

15. s samostalnikom, navadno izglagolskim, z oslabljenim pomenom, kdo/kaj; česa, (od česa), komu/čemu, (k čemu), kaj, (skozi koga, za koga/kaj, s čim) izraža dejanje, kot ga določa samostalnik

16. kdo; komu, kaj, s prisl. določilom kraja delati, povzročati, da kdo/kaj pride na določeno mesto; SODOBNA USTREZNICA: dajati

17. z nedoločnikom, kdo; komu, kaj, (s čim) delati, da se more kaj zgoditi; SODOBNA USTREZNICA: omogočati, pustiti

18. z nedoločnikom, kdo; komu, kaj izražati hotenje, da kdo kaj naredi; SODOBNA USTREZNICA: zahtevati

FREKVENCA: približno 1800 pojavitev v 43 delih

FRAZEOLOGIJA: dajati kaj na dan, dajati kaj na spomnjenje, dajati koga v smrt, dajati komu besedo v usta, dajati komu/čemu dolg, dajati komu/čemu prav, dajati (komu) dobre/lepe/prijaznive/sladke besede, dajati komu (dobro) srce, dajati (komu) kaj v srce, dajati komu krivo, dajati komu sramotne besede, dajati na znanje, dajati rajtingo

TERMINOLOGIJA: dajati zakrament v eni štalti

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

dati dam dovršni glagol

1. kdo/kaj; česa, (od česa), komu/čemu, (k čemu), koga/kaj narediti

1.1 da kaj preide k drugemu s pomočjo rok; SODOBNA USTREZNICA: izročiti

1.2 v velelniku, v zvezah s sem, semkaj da govoreči kaj dobi ali da kaj pride v njegovo bližino; SODOBNA USTREZNICA: dati, izročiti

1.3 da kdo/kaj dobi kaj; SODOBNA USTREZNICA: dati

1.3.1 v zvezi dati erbščino/k erbščini, kdo; komu, (k čemu), kaj narediti, da kdo dobi kaj, do česar ima (pravno priznano) pravico; SODOBNA USTREZNICA: dati

1.3.2 v zvezi dati k lastini/v last/za last/za lastino, kdo; komu, (k čemu), koga/kaj narediti, da kdo dobi (pravno priznano) pravico do koga/česa in koristi, ki jih to prinaša; SODOBNA USTREZNICA: dati

1.3.3 kdo; kaj za kaj narediti, da kdo namesto pričakovanega dobi kaj drugega; SODOBNA USTREZNICA: dati

1.3.4 kdo; komu, koga narediti, da kdo preide k drugemu z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: izročiti, prepustiti

1.3.5 kdo; komu, koga (h komu) narediti, da je kdo komu na razpolago, navadno v določeni funkciji; SODOBNA USTREZNICA: dati

1.3.6 v zvezah s spet/zopet nazaj, kdo; komu, koga/kaj narediti, da kdo ponovno dobi koga/kaj, ki mu pripada; SODOBNA USTREZNICA: vrniti

1.3.7 kdo; komu, kaj narediti, da kdo dobi kaj, je deležen česa, navadno na slovesen način; SODOBNA USTREZNICA: podeliti

1.3.8 kdo; komu/čemu, kaj narediti, omogočiti, da kdo lahko kaj uporablja ali s čim razpolaga; SODOBNA USTREZNICA: dati, nameniti

1.3.9 v zvezah z mesto, plac, prostor, kdo; komu, kaj premakniti se, oditi z določenega mesta, položaja, da lahko kdo drug pride nanj; SODOBNA USTREZNICA: umakniti se

2. kdo/kaj; komu/čemu, kaj narediti, da kdo dobi kakšno lastnost, značilnost, postane deležen česa; SODOBNA USTREZNICA: dati

3. kdo; komu/čemu, (k čemu), koga/kaj narediti, da kdo/kaj dobi koga/kaj v last brez plačila; SODOBNA USTREZNICA: podariti

3.1 kdo; komu, kaj narediti, da kdo dobi kaj zastonj, iz usmiljenja, dobrote; SODOBNA USTREZNICA: darovati

3.2 kdo; komu, kaj nameniti, posvetiti komu kaj

4. kdo/kaj; komu/čemu, (k čemu), koga/kaj podariti, podeliti, dodeliti komu/čemu kaj

4.1 iz lastne (božje) moči, vsemogočnosti, vsevednosti, previdnosti

4.1.1 v velelniku, pogosto v (molitveni) prošnji, tudi kot delu (ustaljenega) zaključka besedila, kdo; komu, kaj izraža prošnjo, da bi kdo dobil kaj, postal deležen česa ali da se kaj uresniči

4.2 iz drugih nadnaravnih moči

4.3 iz moči, oblasti, vezane na položaj ali funkcijo

5. kdo; komu, (h komu/k čemu), koga/kaj, za kaj ponuditi, podariti koga/kaj komu (navadno božanstvu) v čast za pridobitev ali ohranjanje njegove naklonjenosti; SODOBNA USTREZNICA: žrtvovati

5.1 kdo; (k čemu), koga/kaj, za koga/kaj dopustiti, povzročiti, da kdo umre, je deležen česa negativnega za kaj, kar se ima za pomembno, vredno; SODOBNA USTREZNICA: žrtvovati

6. kdo; komu, (k čemu), kaj, za kaj, (po čem), s kom narediti, da kdo dobi, kar mu pripada za opravljeno delo, storitev, navadno denar; SODOBNA USTREZNICA: dati, plačati

6.1 kdo; česa, komu, kaj za kaj narediti, da kdo dobi kaj, navadno denar, v zameno za kaj; SODOBNA USTREZNICA: dati, plačati

6.2 v zvezi dati brodovino/mornarino plačati ceno prevoza s plovilom

6.3 v zvezi dati šacingo plačati cenilno vrednost

7. kdo; komu, kaj narediti, da kaj preide h komu kot obvezna, predpisana dajatev; SODOBNA USTREZNICA: dati, plačati

7.1 v zvezi dati jutrinjo plačati odkupnino za nevesto ali devištvo, navadno po poročni ali skupaj preživeti noči

8. kdo; komu, kaj, (za kaj) narediti, da kdo dobi kaj v last za plačilo dogovorjene cene; SODOBNA USTREZNICA: prodati

8.1 prepustiti komu kaj v začasno uporabo, navadno za plačilo; SODOBNA USTREZNICA: izročiti, dati (v najem)

8.2 v zvezi dati na/v činž določiti plačilno obveznost ob sklenitvi najemninskega razmerja; SODOBNA USTREZNICA: dati (koga/kaj) v najem

8.3 v zvezi dati na upanje narediti, da kdo kaj dobi brez takojšnjega plačila ali jamstva za plačilo; SODOBNA USTREZNICA: dati na upanje

8.4 v zvezi dati (denar/denarje) na buher/obrest/ožuro ipd. narediti, da kdo dobi denar v začasno uporabo za visoko, oderuško denarno protivrednost; SODOBNA USTREZNICA: posoditi

9. kdo; komu, h komu, (k čemu), koga omogočiti, da kdo dobi ženo kot zakonsko, življenjsko partnerico; SODOBNA USTREZNICA: dati

9.1 nedov., v trpniku, kdo; (pred kom) narediti, da kdo hčere zaradi poroke nima več pri sebi; SODOBNA USTREZNICA: oddati

10. kdo; komu, koga/kaj narediti, da kdo nima več česa, kar je imel; SODOBNA USTREZNICA: dati

10.1 narediti, da kdo dobi kaj, do česar ima določeno pravico osebek; SODOBNA USTREZNICA: prepustiti

11. kdo; komu, koga/kaj narediti, da kdo/kaj pride kam z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: dati

11.1 s prisl. določilom

11.2 z nedoločnikom

11.2.1 s prisl. določilom, kdo; koga_tož, (v kaj) narediti, povzročiti, da kdo pride v določeno stanje; SODOBNA USTREZNICA: dati

11.2.2 z nedoločnikom, kdo; čemu, koga narediti, povzročiti, da se s kom kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: dati

11.2.3 kdo; k čemu, kaj narediti, da se zraven česa pojavi še kaj; SODOBNA USTREZNICA: dodati

12. pogosto v zvezah z eksempel, prigliha, kdo; komu, (k čemu), koga/kaj, (s čim) pokazati na podobnost stvari, pojavov po kaki lastnosti in jih s tem pojasniti; SODOBNA USTREZNICA: ponazoriti, pojasniti

12.1 v zvezi dati znamenje, kdo; komu kaj opraviti dejanje, gib z namenom, da bi kaj postalo vidno, očitno; SODOBNA USTREZNICA: opozoriti

13. pogosto v zvezi z list, kdo; komu, kaj narediti, da kdo dobi kaj ubesedenega, zapisanega, pogosto pravno veljavnega; SODOBNA USTREZNICA: izročiti

13.1 kdo; komu, kaj, (skozi koga) narediti, da kdo dobi v uporabo ubesedeno določilo o posamezni stvari, zadevi; SODOBNA USTREZNICA: dati

13.2 kdo/kaj; komu, s prisl. določilom načina zapisati in/ali povedati, sporočiti/sporočati komu kaj

13.3 v zvezi dati razloček/razlotek/razločenje, kdo/kaj; kaj pokazati, opozoriti na različnost

14. kdo; komu, kaj izraziti kaj z besedami; SODOBNA USTREZNICA: izreči

14.1 kdo; kaj izraziti, imeti mnenje, da je kaj nosilec kake lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: prisoditi, pripisati

15. kdo/kaj; kaj ustvariti kaj kot rezultat svoje sposobnosti, dejavnosti; SODOBNA USTREZNICA: dati

15.1 nedov., kdo/kaj; kaj izraža, da kaj je, obstaja; SODOBNA USTREZNICA: predstavljati

15.2 kaj; kaj z združitvijo postati nova celota; SODOBNA USTREZNICA: dati

15.3 kdo/kaj; kaj narediti, povzročiti, da kaj nastane, se zgodi; SODOBNA USTREZNICA: ustvariti

15.4 nedov., kaj; kaj delati, omogočati, da kdo postane deležen česa pozitivnega; SODOBNA USTREZNICA: koristiti

15.5 kdo; (h komu), koga, za koga določiti, izbrati, postaviti koga za določeno delo, funkcijo; SODOBNA USTREZNICA: postaviti

15.6 kdo; kaj narediti vse potrebno, da se kak dogodek uresniči; SODOBNA USTREZNICA: prirediti

15.7 nedov., v zvezah s tragedija, komedija, kdo; kaj s prikazom stvarnosti, zlasti usod in dogajanja, ustvarjati posnemanja vreden zgled za dramsko delo, igro; SODOBNA USTREZNICA: predstavljati, ponazarjati

16. s samostalnikom, navadno izglagolskim, ali pridevnikom, z oslabljenim pomenom, kdo/kaj; česa, (od česa, zavoljo česa), komu/čemu, k čemu, kaj, za kaj, (s čim) izraža dejanje, kot ga določa samostalnik ali pridevnik

17. kdo/kaj; komu, kaj, s prisl. določilom kraja narediti, povzročiti, da kdo/kaj pride

17.1 na določeno mesto; SODOBNA USTREZNICA: dati, položiti

17.2 v določen položaj; SODOBNA USTREZNICA: položiti

18. v velelniku, z nikalnico, kdo/kaj; komu, kaj narediti, da se more kaj zgoditi; SODOBNA USTREZNICA: pustiti, dopustiti

18.1 pogosto z nedoločnikom, kdo; komu, koga/kaj omogočiti, da kdo dobi kaj ali da se kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: dati

19. nedov., z nikalnico, v zvezi z za, kdo; za koga/kaj imeti, kazati željo, pripravljenost spoznati koga/kaj, ukvarjati se s kom/čim; SODOBNA USTREZNICA: meniti se

19.1 z nikalnico, kdo; za kaj biti do česa v takem odnosu, da vpliva na ravnanje; SODOBNA USTREZNICA: meniti se

19.2 z nikalnico, kdo; za koga imeti, kazati do koga zelo negativen odnos, izvirajoč iz prepričanja o njegovi ničvrednosti; SODOBNA USTREZNICA: prezirati, zaničevati

20. navadno z nedoločnikom, kdo/kaj; komu, kaj izraziti voljo, da kdo opravi kako dejanje; SODOBNA USTREZNICA: ukazati, naročiti

20.1 narediti, da je kdo dolžen opraviti kaj; SODOBNA USTREZNICA: naložiti

FREKVENCA: približno 7000 pojavitev v 51 delih

FRAZEOLOGIJA: Bog daj, Bog daj dobro jutro/dober dan/dober večer, Bog ne daj, dati antvert/odgovor od česa, za koga / dati račun/rajtingo od česa, dati besedo, dati (k čemu) tek, dati kaj na dan, dati kaj na pomnjenje, dati kaj na svetlobo, dati kaj od koga, dati koga/kaj pred kom, dati koga pod meč, dati koga pod noge/podplate (koga), dati komu/čemu dolg (česa), dati komu/čemu krivo , dati komu/čemu mesto/plac/prostor, dati komu/čemu prav, dati komu/čemu slovo, dati komu dobre/lepe besede, dati komu hude/trde besede, dati komu kaj k službi, dati komu kaj na del, dati komu kaj v misel, dati (komu) kaj v srce, dati komu kaj v usta, dati komu koga/kaj v roko/v roke/pod roke, dati komu roko/roke/desnico, dati komu srce , dati na vest, dati na znanje, dati odlog života, dati v smrt, dati voljo k čemu, kakor Bog da, kamer Bog da, ne dati ene škufice/obeno škufico za kaj, ne dati komu pokoja/miru

TERMINOLOGIJA: dati (deželo) na rešitvo, dati falš pričo

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

davati -am nedovršni glagol

1. kdo; komu, kaj delati

1.1 s prisl. določilom kraja da kaj prehaja k drugemu s pomočjo rok; SODOBNA USTREZNICA: izročati

1.2 da kdo/kaj dobi koga/kaj; SODOBNA USTREZNICA: dajati

1.2.1 kdo; čemu, kaj delati, omogočati, da kdo/kaj lahko kaj uporablja ali s čim razpolaga; SODOBNA USTREZNICA: dajati, določati

2. kdo; kaj delati, da kdo dobi kaj zastonj, iz usmiljenja, dobrote; SODOBNA USTREZNICA: darovati

3. kdo; (iz česa), komu, kaj podeljevati, dodeljevati komu kaj iz lastne (božje) moči, vsemogočnosti, vsevednosti, previdnosti; SODOBNA USTREZNICA: darovati

4. v trpniku, kaj; komu, (s čim) darovati kaj komu (navadno božanstvu) v čast za pridobitev ali ohranjanje njegove naklonjenosti; SODOBNA USTREZNICA: žrtvovati

5. kdo; komu, kaj delati, da kaj preide h komu kot obvezna, predpisana dajatev; SODOBNA USTREZNICA: dajati

6. v trpniku, kaj; (v čem) delati, da kaj opravlja določeno nalogo in s tem zadovoljuje potrebe; SODOBNA USTREZNICA: uporabljati

7. kdo; komu, h komu, koga omogočati, da kdo dobi ženo kot zakonsko, življenjsko partnerico; SODOBNA USTREZNICA: dajati

8. kdo; kaj ustvarjati kaj kot rezultat svoje sposobnosti, dejavnosti; SODOBNA USTREZNICA: dajati

9. kdo; komu, koga/kaj, s prisl. določilom kraja delati, da kdo/kaj pride na določeno mesto; SODOBNA USTREZNICA: dajati

FREKVENCA: 32 pojavitev v 9 delih

FRAZEOLOGIJA: davati koga/kaj pred kom

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

davek m, F9, dapsiles dotes, veliki davki, ali domazhe ſhtivre; expensae, vun dauki; impendium, davuk, potroſhek; impensa, -ae, vunkai davik; libitina, -ae, pogrebṡzhina, dauki, ali kar ſe nuza per pogrebṡzhini; praebitio, davanîe, davik; sumptus, -tus, dauki, potroſhik, zerunga; tributum, -ti, ṡhtivra, zhinṡh, davki, daz; vectigal, zol, zhinṡ, dazia, ṡhtiura, leitni davuk

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

dežela -e (dežela, dažela, dežala) samostalnik ženskega spola

1. obsežnejše, s kakimi značilnostmi povezano, zaokroženo ozemlje; SODOBNA USTREZNICA: dežela

1.1 ozemeljsko zaokrožena politično-upravna enota pod oblastjo enega vladarja, navadno podrejenega višjemu vladarju; SODOBNA USTREZNICA: dežela

1.2 izraža izvor, pripadnost določenemu ozemlju

1.3 v zvezah iti/pojti čez deželo / vleči na deželo (začeti) premikati se iz kraja v kraj; SODOBNA USTREZNICA: potovati, odpotovati

1.4 v zvezah rojenska/očina dežela / dežela doma dežela, v kateri se je kdo rodil in/ali v kateri prebiva; SODOBNA USTREZNICA: domovina

2. prebivalci obsežnejšega, s kakimi značilnostmi povezanega, zaokroženega ozemlja

3. s prilastkom kraj, kjer prebiva Bog in kjer zveličani večno živijo po smrti; SODOBNA USTREZNICA: nebesa

4. zemeljska površina, ki je ne pokriva morje; SODOBNA USTREZNICA: kopno

5. del zemeljske površine kot gospodarska dobrina; SODOBNA USTREZNICA: zemlja

5.1 kar se pridobi z gojenjem rastlin na takšni površini; SODOBNA USTREZNICA: pridelek

6. področje zunaj večjih mest; SODOBNA USTREZNICA: podeželje

FREKVENCA: približno 4500 pojavitev v 44 delih

FRAZEOLOGIJA: dežela živih

TERMINOLOGIJA: obljubljena dežela

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

dobiček -čka (dobiček, dobičak, dobičik) samostalnik moškega spola

1. presežek denarnega izkupička nad stroški ali prodajne cene nad nakupno; SODOBNA USTREZNICA: dobiček

2. kar kdo prejema za opravljeno delo, navadno v denarju; SODOBNA USTREZNICA: plačilo, zaslužek

3. korist, ki izvira iz česa; SODOBNA USTREZNICA: dobiček

3.1 nekaj pozitivnega kot posledica, rezultat delovanja, prizadevanja koga; SODOBNA USTREZNICA: pridobitev, dobitek

4. denarno nadomestilo za začasno uporabo denarja; SODOBNA USTREZNICA: obresti

FREKVENCA: 47 pojavitev v 11 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

dohodek m, F3, gabela, brodovṡki dohodek, brodovina, ali zol na vodi, auṡhlok; portorium, -rÿ, brodovina, dohodik is brodovine; proventus, -us, perhodik, dohodik, leitina

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

dohodek -dka (dohodak, dohodek) samostalnik moškega spola

1. kar se obvezno da/daje oblastem v denarju ali naturalijah; SODOBNA USTREZNICA: davek, dajatev

1.1 dohodek od teh dajatev

2. v fevdalizmu dohodek od dajatev duhovnikom

FREKVENCA: 23 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

dreti2 derem (drejti, dreti) nedovršni glagol

1. kdo; čemu, kaj odstranjevati kožo z živali, navadno z ostrim predmetom; SODOBNA USTREZNICA: dreti, odirati

2. ekspresivno, kdo; koga_tož. izkoriščati, izrabljati koga z zelo visokimi cenami, dajatvami; SODOBNA USTREZNICA: odirati

2.1 kdo; koga_tož., (skozi koga) pridobivati denar od koga s pomočjo laži, prevare

3. brezoseb.; koga_tož. [smiselni osebek] čutiti krčevite, sunkovite bolečine

4. ekspresivno, kdo; koga/kaj, s prisl. določilom kraja z dejavnostjo dosegati, da kdo/kaj pride na kako mesto; SODOBNA USTREZNICA: spravljati

5. kdo; kaj s silo delati, da kaj ni več celo; SODOBNA USTREZNICA: razdirati, podirati

5.1 kdo; koga/kaj od česa s silo ločevati od česa; SODOBNA USTREZNICA: trgati

6. ekspresivno, kdo/kaj; koga/kaj povzročati, da je kdo v zelo neprijetnem, težkem položaju, navadno z nasilnimi dejanji; SODOBNA USTREZNICA: napadati, mučiti

FREKVENCA: 63 pojavitev v 16 delih

FRAZEOLOGIJA: dreti kruh od ust

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

jemati nedov., F27, consumor siti, merjem od ṡheje, konez jemlem; copiari, tudi ṡholnerje gori jemati; crescere, raſti, gori jemati; defatiscere, mozhnu doli jemati; obfuscare, pogled jemati, obtemniti; oppugnare, obdati, oblezhi, ṡhturmati, s'bojam po ſyli notar jemati; scriptura, zol, kateri ſe jemle od paſhe, inu ṡhivine; sensim deficere, po malim doli jemati

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

kupec1 m, F16, emax, -cis, en kramar, kupez, ṡhelán kupa; emporetica charta, papyr, na kateri ty kupzi nyh blagu ṡapiſhujejo; emptor, kupez; frumentator, kateri s'ṡhitom kupzhujò, ṡhitni kupez; inscriptum, -ti, enu piſmize, kateru dadó ty viſhi eniga méſta tem kupzom tú blagú prepelati; institor, -ris, en kramar, ali kupez; institorius, -a, -um, kar enimu kupzu ſliſhi; manceps, -cipis, tudi kateri kai predá s'obétanîam, de ga hozhe tega kupza ſhirmati, de jma per ti ſturjeni zeini oſtati, kateri en zol kupi; mercans, -tis, kupez; mercator, -ris, kramar, kupiz; negotiator, kupiz; nundinator, kupez, inu predajavez, kateri ſemnîuje; proxeneta, -ae, en miſhetar, en ſreidnik v'mei kupzmy, inu predajavzmi; redhibere, kai kupleniga timu kupzu supèt naṡai dati; sector, -oris, kupez eniga ṡapadeniga blagá; venalitius, -a, -um, kei kai na prudai perpelaviz, en kupez, ali predajaviz teh ſuṡhnîou, ali teh ludy

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

kupiti dov., F14, bene emere, dobru kupiti; coëmere, ṡkupovati, v'kupai kupiti; commercari, ẛkupuvati, v'kupai kupuvati, kupiti; emere, kupiti; emere âb hasta, na ozhitnim predajanîu kupiti; emere bona fide, na vupanîe, ali na dobro vero kupiti; fide bonâ emere, na dobro vero kupiti, na vupanîe kupiti; in auctione emere, na ozhitni predaji kupiti; manceps, -cipis, kateri en zol kupi; praemercari, prekupiti, v'kup ſtopiti, poprei kupiti; proxeneta, -ae, kateri podkupuje, tú je, aku ti ne kupiṡh, jeſt kupim; vili emere, aut vendere, dober kúp kupiti, ali predati; prim. kupljen

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

leten1 prid., F5, canon, -onis, tudi leitni, od ſadú perhodik; hypomnema, en regiſter ṡa te vſakdanîe rizhy, leitniga zhaſſa buque; solennia instituere, leitna s'hodiṡzha gori poſtaviti; solenniter, s'velikim leitnim s'hodiṡzham, ali praṡnikam; vectigal, zol, zhinṡ, dazia, ṡhtiura, leitni davuk

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

paša ž, F16, chenoboscium, ena guſja ſhtala, ali paſha; compascuus, -a, -um, paſha vſim gmain; dispescere, reṡdrushiti, pelati od paſhe, notar pelati, goniti, lozhiti; neſsotrophium, -phÿ, razhja ṡhtala, ali paſha; pabulari, paſti, pokladati, na paſho gnati, na futeraṡhe poiti; pabularis, -re, kar je ṡhivini h'kermi, ali paſhi; pabulum, kerma, paſha; pabulum porcinum, ṡhyr, ṡhelot, ſvinṡka paſha; pascere, paſti, paſho dati, ṡhiviti; pascua, -orum, pashe, gmaine ṡa paſho, proſtor ṡa paſho; pascuus, -a, -um, kar je nuznu ty ṡhivini h'paſhi, ali h'kermi; pastio, -onis, â pasco, paſha, karma; pastus, -us, paſha, karma; scriptura, zol, kateri ſe jemle od paſhe, inu ṡhivine

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

pobirati nedov., F6, colligere, pobèrati, nabèrati; decimare, deſſetiti, deſſetino jemati, ali dajati, pobèrati; decumanus, kateri deſſetino pobèra; frumentari, ṡhitu voṡiti, ali pobèrati; quaestor, -oris, tá kateri pobèra ṡa voiṡzhake, ali ṡa Cerque; telonarius, -rÿ, en zolnar, kateri zol pobèra, ali jemle

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

razdeljenje s, F14, decuſsis, -sis, enu ſhtivenîe, kateru deſſet zol ṡapopade, ali teh ṡholnerjou na kriṡh reṡdilenîe, reſtavlenîe; dispensatio, enu po redu reṡdilenîe, eniga ſhaffarja ſluṡhba; divisura, -ae, ena ſhprainîa, reſpokanîe, reṡklanîe, reṡdilenîe; divisus, -us, divisio, reṡdilenîe, deileṡh; erogatio, reṡdilenîe, reṡdajanîe; idus, -iduum, reṡdilenîe; interpunctatum, interpunctatio, vel interpunctio, s'tifilzi reṡlozhenîe, reṡdilenîe; ordinatio, odlozhenîe, inu pravu reṡdilenîe, ali poſtavlenîe; paragraphus, reṡdilenîe, reṡlozhik; participatio, gmain vṡhivanîe, deléṡhnoſt, v'kupai, ali v'mei ſabo reṡdilenîe ali podilenîe, gmain ſturjenîe; partitè, po dilenîu, ali po dileiṡhu s'reṡdilenîam; partitio, dilenîe, vel reṡdilenîe; schisma, -tis, odſtoplenîe prozh od prave vère, reṡdilenîe, dvojenîe, reſpranîe; tomos, graece, reṡdilenîe

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

razstavljenje s, F2, decuſsis, -sis, enu ſhtivenîe, kateru deſſet zol ṡapopade, ali teh ṡholnerjou na kriṡh reṡdilenîe, reſtavlenîe; dispositio, reſtavlenîe

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

širmati nedov., F2, manceps, -cipis, tudi kateri kai predá s'obétanîam, de ga hozhe tega kupza ſhirmati, de jma per ti ſturjeni zeini oſtati, kateri en zol kupi; protegere, ſhirmati, ṡakrivati, ṡagarniti, obarovati, ṡaſlanîati, ṡakriti; prim. šermati

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

štivra ž, F10, capitatio, -nis, vel jugatio, glavna ſhtivra, od ſléherne zhlovéske, ali ṡhivinske glave, ali od eniga para vollú; collatio, -nis, ena v'kúp ẛbrana ſhtivra per folku, perglihanîe, perkladanîe; dapsiles dotes, veliki davki, ali domazhe ſhtivre; intributiones, ṡkladi, ſhtivre; stipendarius, -a, -um, kateri ṡhóld, ali shtiuro plazhuje; tributarius, -a, -um, ṡhtiuri, ali zhinṡhu podverṡhen, kateri more zhinṡh, inu ṡhtiuro dajati; tributum, -ti, ṡhtivra, zhinṡh, davki, daz; vectigal, zol, zhinṡ[!], ṡtiura, leitni davuk; vectigalis, -le, zhinṡhnu, ṡhtiuri podverṡhenu; prim. štibrati

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

zapopasti dov., F13, adagia sunt: v'nîega uſtih ga je ẛapopadil; apprehendo, -ere, popadati, popaſti, ẛapopaſti, ẛadéti; arripere, popaſti, ẛmakniti, ẛapopaſti; comperire, ṡveiditi, ẛnaiti, ẛapopaſti, naiti; comprehendere, popaſti, ſapopaſti, vloviti, s'gruntati, ẛnati, ẛaſtopiti, vuzhiti; continere, ſe ṡderṡhati, v'ſebi ẛapirati, ṡatiṡkati, ṡapopaſti; decuſsis, -sis, enu ſhtivenîe, kateru deſſet zol ṡapopade; deprehendere, ẛapopaſti; percipere, ṡapopaſti, prejeti, pozhutiti, ṡaſtopiti, ſposnati; phisica, -orum, buque, v'katerih ſe vſe naterlih rizhy ṡapopadeo; prehendere, popaſti, primiti, pryeti, ṡapopaſti; reprehendere, ſvariti, pokrégati, ozhitati, tadlati, ṡapopaſti; vicenarius, -a, -um, kar dvaiſſeti ṡapopade: 20. leit ſtar

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

zǫ̑lj, m. 1) die Larve des Speckkäfers, C., Rihenberk-Erj. (Torb.); — 2) neka trotu podobna muha (eristalis tenax), (zol) Lašče-Erj. (Torb.); — muha debelih svetlih oči, od katere pika živina zbezlja: gleda kakor zolj svetlo, Dol.; goveji z., die Ochsenbiesfliege oder Dasselfliege (hypoderma bovis), konjski z., die Pferde-Magenfliege (gastrus equi), ovčji z., die Schafbremse (oestrus ovis), Erj. (Ž.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.