odvájati1 -am nedov. (ā) 1. povzročati odhajanje zlasti plina ali tekočine od česa: odvajati pline po cevi;
odvajati soparo v zračnik / reka odvaja vodo iz severnih delov pokrajine v jezero / strelovod odvaja strelo v zemljo po strelovodu gre strela// povzročati iztrebljanje: ta čaj odvaja že po kratkem času 2. knjiž. delati, povzročati, da kdo odhaja pod nadzorstvom na določeno mesto; voditi1:
vsak dan so lovili fante po vaseh in jih odvajali k vojakom / zjutraj so pastirji prignali krave na pašnik, zvečer pa so jih odvajali nazaj v hleve gonili / fantje so zahtevali od ženina odškodnino, ker jim odvaja najlepše dekle jemlje3. fin. glede na predpis dajati na določeni transakcijski račun: podjetje odvaja denar za razne namene 4. mat. iskati iz dane funkcije novo funkcijo, ki pove, kako se prva spreminja: odvajati vsoto dveh funkcij odvájan -a -o:
voda, odvajana iz jame, se je stekala v potok
odvòd -óda m (ȍ ọ́)
1. glagolnik od odvajati ali odvesti: odvod dima; odvod sopare v zračnik / odvod denarja v banko
2. teh. naprava, navadno v obliki cevi, po kateri se kaj odvaja: dimni odvodi; napa z odvodom v zračnik
3. mat. funkcija, dobljena z odvajanjem: računati integrale in odvode / navadni odvod odvod funkcije ene neodvisne spremenljivke
prezračeválec -lca [prezračevalca in prezračevau̯ca] m (ȃ) odprtina, luknja za zračenje; zračnik: odpreti prezračevalec
prezračeválnik -a m (ȃ) odprtina, luknja za zračenje; zračnik: zapreti prezračevalnik;
prezračevalniki in ogrevalniki
vetrílnik -a m (ȋ) knjiž. 1. ventilator: vključiti vetrilnik / stropni vetrilnik 2. odprtina, luknja za zračenje; zračnik: v strop napravljen vetrilnik / iz kurilnice vodeči vetrilnik
vetrílo -a s (í) 1. knjiž. ventilator: izključiti vetrilo / namizno vetrilo 2. knjiž. odprtina, luknja za zračenje; zračnik: napraviti vetrilo v stropu hleva 3. teh. priprava, ki daje, oddaja močen tok zraka: dovajati zrak v peč z vetrili / batno vetrilo
vétrnik -a m (ẹ̑) knjiž. 1. vetrolov: soba pri vetrniku 2. odprtina, luknja za zračenje; zračnik: narediti vetrnik v strehi
● knjiž. obleči vetrnik vetrovko; nar. z vetrnikom očistiti žito z vejalnikom
♦ glasb. zaboj v orglah s stisnjenim zrakom, na katerem stojijo piščali, za vsak manual ali pedal najmanj ena; sapnica; teh. vetrovnik
zráčnik -a m (ȃ)
odprtina, luknja za zračenje: narediti, zapreti zračnik; zračniki v strehi; odvod sopare v zračnik