narahljáti -ám dov. (á ȃ) nekoliko zrahljati: narahljati zemljo / narahljala mu je obvezo narahlján -a -o:
mehka, narahljana blazina; narahljana zemlja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
okopáti2 okópljem tudi -ám dov., okôplji okopljíte tudi okôpaj okopájte; okôpal (á ọ́, ȃ) zrahljati zemljo okoli rastlin in pri tem odstraniti plevel: okopati krompir / okopati gredo, vrsto; okopati vinograd
♦ mont. okopati čelo s kopanjem očistitiokopán -a -o:
okopana njiva; repa je že okopana
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
pérnica -e ž (ẹ̑) s perjem, puhom napolnjena odeja: zrahljati pernico;
pokriti se s pernico;
prevleka za pernico;
pren., ekspr. snežilo je in na strehah so kmalu ležale puhaste pernice
● star. spati na pernicah na mehkem, udobno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
prekopáti -kópljem tudi -ám dov., prekôplji prekopljíte tudi prekôpaj prekopájte; prekôpal (á ọ́, ȃ) 1. zrahljati, delno preobrniti zemljo, zlasti z motiko: prekopati gredo, njivo;
prekopati z motiko 2. s kopanjem preiskati: prekopali so ves vrt, zaboja pa niso našli 3. kopajoč priti z enega konca česa na drugega: prekopati cesto 4. pokopati na drugo mesto: očeta so prekopali na novo pokopališče 5. navadno v zvezi prekopati grob na mestu starejšega groba izkopati novega: ta grob so že večkrat prekopali / ob bratovi smrti so starega očeta prekopali prekopáti se ekspr.
1. s težavo priti skozi kaj ovirajočega: konji so se komaj prekopali skozi snežne zamete; pren. prekopati se skozi obsežno gradivo
2. s prizadevanjem, trudom priti do česa: prekopati se do pravilne razlage
prekopán -a -o:
prekopan grob; prekopana greda
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
preoráti -ôrjem in -órjem dov., preôrji preorjíte; preorál (á ó, ọ́) 1. zrahljati zemljo s plugom: preorati ledino, njivo / spomladi so praho preorali ponovno zorali; do konca tedna bodo vse preorali končali oranje2. nav. ekspr. narediti čez kaj brazdi podobne zareze: avtomobili so preorali cesto;
ladja je preorala morske valove;
pren. skrbi so mu preorale obraz preorán -a -o:
preoran obraz; preorana njiva; vonj preorane zemlje; pokrajina je preorana od številnih rek in grap
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
pretrésti -trésem dov., pretrésite in pretresíte; nam. pretrést in pretrèst (ẹ́) 1. spraviti kaj sipkega, drobnega v drugo posodo: pretresti krompir v gajbo;
pretresti moko v vrečko / pretresti vročo mezgo v kozarce 2. s tresenjem narediti, povzročiti, da se kaka snov kje bolj enakomerno porazdeli: pred uporabo je treba zdravilo dobro pretresti / pretresti steklenico / pretresti blazino zrahljati// s tresenjem povzročiti, da kaj ni več trdno: sunek je pretresel hiše 3. vsestransko proučiti, navadno zaradi ocenjevanja, odločitve: pretresti načrt programa;
pretresti predloge;
sklep naj se še enkrat pretrese / komisija je delo kritično pretresla / ta problem bi rad z njo še pretresel se o njem pogovoril4. vzbuditi močen čustveni odziv, zlastia) sočutje, žalost: njene besede so ga pretresle;
ta nesreča, smrt je pretresla vse;
ekspr. njen jok jih je pretresel do dna duše, srca, do kosti;
brezoseb. pretreslo ga je, ko je to slišal b) občudovanje: veličastnost gor ga je pretresla / taka ljubezen jo je pretresla
● ekspr. ta dogodek je pretresel gledališče v temeljih povzročil velike spremembe; ekspr. če ga dobim, mu bom pretresel kosti zelo ga bom natepel, pretepel; ekspr. grom je pretresel ozračje zelo je zagrmelo; ekspr. stanovanje so mu pretresli, njega pa zaprli temeljito preiskali, pregledali; ekspr. na kamniti cesti nas je dobro pretreslo utrujeni smo od tresenja pri vožnji po njej; ekspr. pri plesu se bodo gostje vsaj malo pretresli razgibalipretrésen -a -o:
globoko pretreseni gledalci; pretresena od te misli, je odšla; žito je že pretreseno
● pretresen do solz zelo, močno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
prezráčiti -im dov. (á ȃ) narediti, povzročiti, da se zrak v kakem prostoru zamenja: prezračiti sobo, stanovanje;
njihova klet se nikoli dovolj ne prezrači / s hojo navkreber se pljuča dobro prezračijo; pren., ekspr. prezračiti svojo duševnost; treba mu je prezračiti glavo // narediti, da večja količina zraka učinkuje na kaj: prezračiti obleko, posteljnino / dobro zrahljati in prezračiti zemljo
● ekspr. zelo bi ti koristilo, če se malo prezračiš sprehodiš, razgibaš na svežem zrakuprezráčen -a -o:
dobro prezračen prostor
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
spóna -e ž (ọ̑) 1. priprava za spenjanje: spona se je ukrivila, zlomila;
povezati, speti s spono;
jeklena, plastična spona / pasna spona zaponka; spone za vagone // les. železna priprava, zlasti za začasno spenjanje lesenih delov: zabiti spono v tram / tesarska spona // vrv, veriga:a) s katero se kaj spne: spona na vozu se je utrgala b) s katero se komu omeji gibanje, prostost: porezati, zrahljati ujetniku spone;
spona na nogah je konja ožulila / imeti spone na rokah; biti v sponah / nadeti komu spone okove2. ekspr., navadno s prilastkom kar utesnjuje, omejuje prostost sploh: voda, rešena ledenih spon / administrativne, duhovne, politične spone; spone gospodarske zaostalosti
● ekspr. pretrgati, streti, zlomiti spone osvoboditi se; ekspr. stoletja smo bili v sponah smo bili nesvobodni
♦ adm. spona element stenografske pisave za povezovanje dveh tankih znakov; teh. vijačna, vzmetna spona
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
vôzel -zla [vozəu̯] m (ó) 1. kar nastane s prepletom in zategnitvijo koncev, delov niti, vrvi, traku: vozel drži, popusti;
delati vozle na vrvi;
naredila je vozel in začela šivati;
razvezati, zadrgniti, zategniti, zrahljati vozel;
okrasni vozli;
trden vozel / vozel na robcu ga je spomnil na dano obljubo / ambulantni vozel ploščat vozel pri zasilnem obvezovanju; dvojni vozel; mrtvi vozel pri katerem je vrv v enojni zanki ovita okrog predmeta; skrajševalni vozel s katerim se skrajša vrv2. nav. ekspr. kar je vozlu podobno: veje so pokrite z vozli;
njegovo gibčno telo je polno mišičnih vozlov // lasje ali kita, zviti na tilniku ali temenu: nositi vozel / v grški vozel zaviti lasje v visoko, vozlu podobno pričesko / vozel črnih las 3. ekspr., s prilastkom zapletena zadeva, težko rešljivo vprašanje: ni odnehal, dokler ni razrešil težkega, zadnjega vozla;
jezikovni, prevajalski vozel;
drama s psihološkimi vozli 4. s prilastkom kraj, prostor, kjer se prepleta, stika več prometnih poti: cestni, železniški vozel / to je eden najpomembnejših prometnih vozlov // publ. kraj, prostor, kjer se prepleta, stika kaj sploh: z njegovo aretacijo so prenehali delati pomembni obveščevalni vozli / ob neurju je bil poškodovan telefonski vozel telefonska centrala5. ekspr., s prilastkom središče: na svoji poti se je ustavil v tem velikem vozlu evropske kulture / ta kraj je bil vozel upora / vozel dramskega dogajanja / vozel problema bistvo, težišče6. aer., navt. dolžinska mera, 1.852 m: ladja je plula s hitrostjo dvajset vozlov
● ekspr. prerezal je družinske vozle vezi, stike; knjiž. gordijski vozel zapletena, težko rešljiva zadeva ali vprašanje; ekspr. v njej se nabira vozel grenkobe grenkoba; ekspr. imel je, naredil se mu je vozel na jeziku ni si upal povedati, kar je mislil; ekspr. vozel v grlu, želodcu neprijeten občutek zaradi strahu
♦ alp. varovalni vozel ki se uporablja kot dodatni varnostni ukrep na preostalem delu vrvi; anat. živčni vozel skupek živčnih celic v možganih ali v obrobnem živčevju; ganglij; astron. vozel presečišče tira nebesnega telesa z ekliptično ravnino; etn. živi vozel po ljudskem verovanju ki se razveže z enim potegom in obvaruje človeka urokov; fiz. valovni vozel točka v stoječem valovanju, ki ne niha; geom. vozel prebodišče dane ravnine z osjo uporabljanega koordinatnega sistema; navt. ladijski vozli ki se uporabljajo pri delu na ladji; obrt. mrežni vozel ki se uporablja za izdelavo mrež; tkalski vozel s katerim se priključi nova nit h koncu porabljene niti; rib. ribiški vozli ki se uporabljajo pri vezavah vrvice; teh. sanitarni inštalacijski vozel celotna inštalacija na enem mestu v stavbi, vezana na sanitarije
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
vzglávje -a s (ȃ) 1. mesto, prostor na ležišču, kjer je glava: bolnica počiva na visokem vzglavju;
ob vzglavju postelje je stala nočna omarica / bedeti pri otrokovem vzglavju 2. kar se da pod glavo, navadno blazina: zrahljati vzglavje;
pod vzglavjem je imela ključe;
mehko, nizko vzglavje / narediti si vzglavje iz slame; za vzglavje si podložiti sklenjene roke
● knjiž. vzglavje njive zgornji del; mirna vest je najboljše vzglavje kdor ima mirno vest, mirno spi, živi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
vzglávnik -a m (ȃ) 1. blazina (za pod glavo): zrahljati vzglavnik;
pernat, visok vzglavnik;
prevleka za vzglavnik 2. nar. večje poleno, panj: vzglavnik je gorel dva dni;
skladovnica vzglavnikov 3. avt. naslonjalo na avtomobilskem sedežu za oporo glave in tilnika: varnostni pasovi in vzglavniki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
zbránati -am tudi zbranáti -ám dov. (ā; á ȃ) zrahljati zemljo z brano: zbranati njivo, travnik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
zglávje -a s (ȃ) 1. mesto, prostor na ležišču, kjer je glava: bolnik je imel znožje višje od zglavja / posedeti ob babičinem zglavju 2. kar se da pod glavo, navadno blazina: zrahljati zglavje;
položiti knjigo pod zglavje;
mehko, nizko zglavje / zglavje si je naredil iz jopiča; podložiti si roke za zglavje
● knjiž. zglavje njive, vinograda zgornji del
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
zglávnik -a m (ȃ) 1. blazina (za pod glavo): zrahljati zglavnik;
inlet za zglavnike 2. nar. večje poleno, panj: v peči je gorel zglavnik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
zoráti zôrjem in zórjem dov., zôrji zorjíte; zorál (á ó, ọ́) 1. zrahljati zemljo s plugom: zorati ledino, njivo;
zorati in pobranati / zorati za ozimino 2. z oranjem narediti: zorati brazdo;
pren. skrb mu je zorala gube na čelu
● zorati cesto splužitizorán -a -o:
pot do vasi še ni zorana; zorano polje;
prim. izorati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
zrahljánje -a s (ȃ) glagolnik od zrahljati: zrahljanje zemlje / zrahljanje obveze
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
zrahljáti -ám dov. (á ȃ) 1. narediti, da kaj ni veča) trdno sprijeto, gosto: zrahljati zemljo;
zrahljati z oranjem, s prekopavanjem / zrahljati slamo, žimo / zrahljati blazine; zrahljati posteljo b) trdno, tesno nameščeno: zrahljati obveze;
zrahljati si pas, kravato / zrahljati vozel; zrahljati vajeti popustiti2. ekspr. narediti, da postane kaj manj močno, izrazito: zrahljati disciplino, enotnost / prepiri so zrahljali vezi v družini
● ekspr. skrbi so mu zrahljale živce postal je živčen, razdražljiv; ekspr. če bi ga zalotil, bi mu zrahljal kosti bi ga zelo pretepel; ekspr. zdravje se mu je zrahljalo ni več tako zdravzrahlján -a -o:
zrahljana morala; zrahljana prst; zrahljane vezi
● ekspr. imeti zrahljane živce biti živčen, razdražljiv
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
zrigólati -am dov. (ọ̑) agr. zrahljati zemljo z (zelo) globokim prekopavanjem, oranjem: zrigolati njivo;
zrigolati za vinograd zrigólan -a -o:
zrigolane površine so že zasadili
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.