česáti čéšem nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj gladiti kaj
/Samovšečno/ si je (s posebnim glavničkom) česal dolgo brado.
2.
žargonsko kdo/kaj sistematično, temeljito pregledovati kaj
Ofenziva je (z vsemi razpoložljivimi sredstvi) /tudi z veliko agresivnostjo/ začela česati vsa okoliška področja napada.
3.
čustvenostno, preneseno kdo/kaj sunkovito trgati kaj
/Jezno/ je česal papir (s sten).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

dahníti in dáhniti -em dovršni glagol, glagol ravnanja, elementarni (tvorni/netvorni) glagol/glagol naravnih pojavov
1.
kdo/kaj z odprtimi usti iztisniti zrak proti komu/čemu / v/na/skozi/čez kaj / na/v/po čem / kam / kod
/Na ukaz/ je dahnil proti njemu.
2.
čustvenostno kdo zelo tiho izgovoriti kaj / koliko česa
/Komaj slišno/ je dahnil pozdrav.
3.
čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj dati komu/čemu kaj
Pisatelj je gradivu dahnil življenje.
3.1.
kdo/kaj dati komu/čemu kaj ‘poljub’
Dahnil ji je poljub /na lice/.
4.
čustvenostno kdo/kaj priti iz/z/s koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v koga/kaj / kam / po kom/čem / kod / od/do kod
Prijeten hlad je dahnil iz gozda.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

díhati -am nedovršni glagol, stanjski (telesni) glagol, elementarni (tvorni/netvorni) glagol/glagol naravnih pojavov
1.
kdo/kaj zajemati zrak v pljuča in ga iz njih iztiskati
/Težko/ diha /kot kovaški meh/.
2.
kdo/kaj z odprtimi usti rahlo iztiskati zrak proti komu/čemu / v/na/skozi/čez kaj / na/v/po čem / kam / kod
Dihala si je v roke.
3.
čustvenostno kdo vdihavati kaj / koliko česa
/Hlastno in z navdušenjem/ je dihala gorski zrak.
4.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj živeti, bivati
Vse, kar diha, se veseli pomladi.
4.1.
kdo/kaj živeti, bivati za koga/kaj
Diha le še za svoje delo in za svoje otroke.
5.
čustvenostno kaj prihajati iz/z/s koga/česa / od kod
Iz fanta je dihalo zadovoljstvo.
6.
čustvenostno kaj prinašati kaj proti komu/čemu / v/na/skozi/čez kaj / na/v/po čem / kam / kod
Gozd diha prijeten hlad po bližnjih pašnikih.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

dišáti -ím nedovršni glagol, stanjski (telesni) glagol, elementarni (tvorni/netvorni) glagol/glagol naravnih pojavov
1.
kdo/kaj oddajati, dajati prijeten vonj
Zrak diši /od/zaradi samega cvetja/.
2.
čustvenostno kdo/kaj vzbujati željo, s kom ine komu/čemu
Cigareta ji še vedno /zelo/ diši.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

kášljati -am nedovršni glagol, stanjski (telesni) glagol
1.
kdo/kaj sunkovito nenadzorovano izdihavati zrak
/Krčevito/ je kašljala.
1.1.
kdo/kaj sunkovito nenadzorovano poleg zraka še izločati kaj
Bolnik kašlja kri.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

kólcati -am nedovršni glagol, stanjski (duševni) glagol
kdo sunkovito in navadno glasno izdihavati zrak zaradi krčev v trebuhu
/Pogosto/ kašlja in kolca.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

kontaminírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol spremembe lastnosti
1.
kdo/kaj spraviti koga/kaj v dejavnost, narediti koga/kaj aktivnega
Tovrstne industrijske odplake so (s specifično kemično sestavo) kontaminirale okolico in zrak.
2.
iz vojaštva kdo/kaj s kemičnimi sredstvi, radioaktivnimi snovmi, bojnimi strupi okužiti kaj
Bojni plini so kontaminirali oči.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

krožíti in króžiti -im nedovršni glagol, glagol (procesnega/dogodkovnega) premikanja
1.
kdo/kaj v smeri kroga gibati se, premeščati se
Sateliti /navadno/ krožijo (okrog zemlje).
2.
kdo/kaj v smeri kroga gibati se, premeščati se okoli/okrog koga/česa / po/na/pri/ob kom/čem / med/nad/pod/pred kom/čim / kje / kod
Jata ptic kroži po zraku.
3.
kdo/kaj premikati se brez orientacije okoli/okrog koga/česa / po/na/pri/ob kom/čem / med/nad/pod/pred kom/čim / kje / kod
S prijateljem sta /po vagabundsko/ cel dan krožila po mestu.
4.
kdo/kaj povzročati kaj v obliki kroga
Prešerni smeh (ji) /v vsesplošni dobri volji/ kroži ustnice.
5.
iz finančništva kaj menjavati lastništvo
Denar /praviloma/ mora krožiti (med ponudniki in povpraševalci).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

metáti méčem nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj pošiljati koga/kaj iz/od koga/česa / proti/h/h komu/čemu / za/v/na/med/pod/nad/čez/ob kaj / po kom/čem / od kod / kam /kod
/Z jezo/ je metal kozarce ob tla.
2.
kdo/kaj sunkovito premikati koga/kaj iz/od—do/z/s koga/česa / proti/h/h komu/čemu / za/v/na/med/pod/nad/ob kaj / po kom/čem / od kod / kam /kod
Orodje je metal iz kota v kot.
3.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj na hitro oblikovati kaj za/v/na/med/pod/nad/ob kaj / po kom/čem
Svoje ideje je /sproti in z vnemo/ metal v beležnico.
4.
v zvezi z oči, pogledi, čustvenostno kdo/kaj sunkovito premikati kaj ‘oči, poglede’ iz/izpod/od—do/z/s koga/česa / proti/h/h komu/čemu / za/v/na/med/pod/nad/ob kaj / po kom/čem / za kom/čim / od kod / kam /kod
/Nadvse/ rad meče oči po ženskah.
5.
čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj izražati kaj ‘vsebino’
Celo noč so (po mizah) metali karte in kocke.
6.
čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj usmerjati kaj ‘vsebino’ za/v/na/med/pod/nad/ob kaj / po kom/čem / za kom/čim / od kod / kam /kod
Ljudje oz. njihove postave so metale senco po sedečih okrog mize.
7.
iz športa kdo/kaj usmerjati na kaj
Stranski igralec je metal avt.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

nosíti nósim nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
GLEJ: nêsti
4.
čustvenostno kaj premikati koga/kaj od—do/mimo koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v/na/za/skozi/čez koga/kaj / kam na/v/po čem / kod
Nemir ga je nosil od vrat do okna in spet nazaj.
5.
kdo premikati koga/kaj od—do/mimo koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v/na/za/skozi/čez koga/kaj / kam na/v/po čem / kod
Bolnik je /s težavo / težko/ nosil hrano v usta.
6.
kdo/kaj prinašati kaj od—do/mimo koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v/na/za/skozi/čez koga/kaj / kam na/v/po čem / kod
/S posebnim veseljem/ je nosila novice po vasi, od soseda do soseda.
7.
kdo/kaj odločilno vplivati na koga/kaj
Mlajši rod nosi revijo.
8.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj imeti kaj kot oblačilo, opravo
Že nekaj časa nosi nove čevlje in hlače.
9.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj imeti kaj kot lastnino
Vedno nosi denar (pri sebi).
10.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj imeti kaj kot svojo sestavino, lastnost
Že dolga leta nosi brado in brke.
11.
čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj prenašati kaj 'stanje'
/Tiho/ je nosila svojo žalost.
12.
čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj imeti kaj 'predstavo, misel'
To že /dolgo/ nosi /v glavi/.
13.
v posplošenem pomenu kdo/kaj omogočati, ohranjati kaj v določenem položaju, na določenem mestu
Strehe že težko nosijo sneg.
14.
kdo/kaj imeti ohranjati koga/kaj v telesu
Sporočila jim je, da nosi tretjega otroka.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

ohránjati -am nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
GLEJ: ohraníti
v posplošenem pomenu kdo/kaj vzdrževati kaj
(V družini) so ohranjali domače razpoloženje in navade.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

píhati -am nedovršni glagol, stanjski (telesni) glagol, elementarni (tvorni/netvorni) glagol/glagol naravnih pojavov
1.
navadno v 3. osebi kaj gibati se, premikati se z enega področja na drugo zaradi razlik v zračnem pritisku, temperaturi
Veter je /zelo agresivno/ pihal.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj z ustnim iztis kom zraka premikati kaj iz/z/s koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v koga/kaj / kam / po kom/čem / pod/nad/pred kom/čim / kod / od/do kod
(Otroku) je pihala krvaveči prstek.
3.
kaj ena kom erno oddajati kaj / koliko česa
Kalorifer piha topel zrak.
4.
čustvenostno kdo/kaj izražati strah, ogroženost, jezo
Mačka je začela /jezno/ pihati (proti obiskovalcu).
5.
čustvenostno kdo/kaj igrati
Godci so začeli /poskočno/ pihati in piskati.
6.
iz obrtništva kdo/kaj oblikovati kaj ‘steklo’
Že več let piha steklo v bližnji steklarni.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

píhniti -em dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj z ustnim iztis kom zraka premakniti kaj iz/z/s koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v koga/kaj / kam / po kom/čem / pod/nad/pred kom/čim / kod / od/do kod
(Otroku) je /ljubeče/ pihnila krvaveči prstek.
2.
čustvenostno kdo/kaj izraziti strah, ogroženost, jezo
Mačka je /jezno/ pihnila (proti obiskovalcu).
3.
knjižno pogovorno, čustvenostno kdo/kaj z orožjem ubiti koga/kaj
/V pretepu/ je /po nesreči/ nekoga pihnil in sedaj sedi.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

polníti in pólniti -im nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj delati polno kaj
Polniti blazine (s perjem).
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj dajati kaj v kaj / kam
Vino so polnili v steklenice.
3.
kdo/kaj povzročati polno kaj
Gledalci so začeli polniti dvorano.
4.
kaj delovati na kaj
Sobo je polnil cigaretni dim.
5.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj z veliko mero, intenzivnostjo delovati na koga/kaj s čim
Žalost je polnila duše.
6.
kdo/kaj delati polno kaj
Delo (mu) polni življenje.
7.
iz elektrotehnike kdo/kaj delati polno kaj
Polnijo akumulator, kondenzator.
8.
iz metalurgije kdo/kaj povzročati z določeno snovjo polno kaj
Polnijo plavž.
9.
iz tekstilstva kdo/kaj delati polno, gostejše kaj
Polnijo tkanino.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

potrében-bna -opridevnik
  1. nujen
    • kdo/kaj biti potreben kot kaj/kdo
    • , kdo/kaj biti potreben komu/čemu
    • , kdo/kaj biti potreben za kaj/koga
    • , kaj/kdo biti potreben zaradi česa/koga
    • , kaj/kdo biti potreben pri čem/kom, kje
    • , kaj/kdo biti potreben v/na čem, kje, kako
  2. zadosten
    • kaj/koliko biti potreben za kaj
    • , kaj/kdo biti potreben pri čem/kom, kje
    • , kaj/kdo biti potreben v/na čem, kje
  3. osiromašen za
    • kaj/kdo biti potreben česa/koga

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

prečístiti -im dovršni glagol, glagol spremembe lastnosti
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti kaj temeljito bolj čisto
Enkrat na mesec (mu) je prečistila celo hišo.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj načrtno narediti koga/kaj boljšega, uporabnejšega
(S posebnim sitom) so prečistili žito (za seme).
3.
iz vojaštva kdo/kaj iztrebiti koga/kaj
Vojaki so prečistili teren (z minami in tanki).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

prenêsti -nêsem dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj premakniti koga/kaj do/mimo koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v/na/za/skozi/čez koga/kaj / kam / kdaj / do kdaj
/Lahkotno/ prenese otroka in kovček v vozilo.
2.
kdo/kaj usmeriti koga/kaj do/mimo koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v/na/za/skozi/čez koga/kaj / kam / kdaj / do kdaj
Živec prenese dražljaj do možganskega središča.
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj dati koga/kaj v/na/za/skozi/čez koga/kaj / kam
Kroj s krojne pole je prenesla na papir.
4.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj prestati kaj / veliko česa
Prenesti je moral veliko krivic in očitkov.
5.
čustvenostno, navadno z nikalnico, v posplošenem pomenu kdo/kaj zdržati kaj / veliko česa
Ta človek /z lahkoto/ prenese veliko alkohola.
6.
iz matematike kdo/kaj premakniti kaj v čem / kje
Prenesel je člene v enačbi.
7.
iz prava kdo/kaj preložiti kaj na koga / kam
Lastninske pravice je prenesel na drugega.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

rézati réžem nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kaj imeti sposobnost s pritiskanjem in ostrim potegovanjem deliti
Nož /dobro/ reže /na obe strani/.
2.
kdo/kaj s pritiskanjem in ostrim potegovanjem prizadevati koga/kaj
Meso so /strojno/ rezali (s posebnim nožem).
3.
kdo/kaj s pritiskanjem in ostrim potegovanjem odstranjevati koga/kaj
(Z vrtnarskimi škarjami) režemo poganjke.
4.
kdo/kaj s pritiskanjem in ostrim potegovanjem oblikovati koga/kaj
/Iz pločevine/ reže kvadrate.
5.
čustvenostno kdo/kaj boleče pritiskati do koga/česa / v/na/ob koga/kaj / v/pri kom/čem / med/za kom / čim / kje / kod
Naramnice nahrbtnika (mu/ga) režejo v ramena.
6.
čustvenostno kdo/kaj prekinjati kaj
Kriki /neprestano/ režejo tišino.
7.
čustvenostno kaj biti speljan čez/skozi kaj
Železniška proga reže področje.
8.
čustvenostno kdo/kaj peti, igrati kaj
Godba je rezala koračnice.
9.
iz agronomije kdo/kaj s pritiskanjem in ostrim potegovanjem deliti kaj
Rezali so krompir (za seme).
10.
iz agronomije kdo/kaj mešati kaj
Rezal je vino.
11.
iz tehnike kdo/kaj deliti kaj
To vrsto kovine se reže /s plamenom/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

smrdéti -ím nedovršni glagol, stanjski (telesni) glagol, elementarni (tvorni/netvorni) glagol/glagol naravnih pojavov
1.
kdo/kaj oddajati, dajati neprijeten vonj
Zrak smrdi /od/zaradi izpušnih plinov/.
2.
čustvenostno, brezosebnooddajati, dajati vonj iz koga česa / v kom/čem / od kod
Iz kuhinje (jim) /prav čudno/ smrdi.
3.
čustvenostno kdo/kaj vzbujati odpor komu/čemu
Cigareta ji še vedno /zelo/ smrdi.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

spustíti -ím dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj dati kaj nižje
/Ročno/ je spustil zapornice.
2.
kdo/kaj dati kaj proti komu/čemu / v/na/skozi kaj / na/v/po/ob čem / kam / kod
Otroka je spustil na tla.
3.
kdo/kaj usmeriti kaj proti komu/čemu / v/na/skozi kaj / na/v/po čem / kam / kod
Na mlinska kolesa so spustili vodo.
4.
kdo/kaj sprejeti koga/kaj v/na/skozi kaj / na/v/po čem / kam / kod
Spustili so ga skozi vrata.
5.
kdo/kaj dati kaj nižje
Cene so /znatno/ spustili.
6.
iz veterine kdo/kaj dati kaj
Samca so spustili (k samici).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

vónjati -am nedovršni glagol, glagol razumevanja
1.
kdo/kaj oddajati, dajati prijeten vonj
Zrak vonja /od/zaradi samega cvetja/.
2.
kdo/kaj s potegi zraka v nos zaznavati koga/kaj
Psi so (okrog posod) /vneto/ vonjali polito omako.
3.
kdo/kaj biti sposoben zaznavati vonj
/Zaradi vseh preboletih bolezni/ je /zelo slabo/ vonjal.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

vréči vŕžem dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj spraviti koga/kaj od/iz/z/mimo koga/česa / od kod / k/h/proti komu/čemu / na/v/med/pod/nad/predskozi/čez koga/kaj / po/pri/ob kom/čem / za kom/čim / kam
Torbo si je vrgel čez ramo /kot pravi vandrovec/ in odšel.
1.1.

/Brez zadržkov/ je za njimi vrgel sočno kletev.
2.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj spraviti koga/kaj iz česa / v kaj 'delovanje/dejavnost'
Dogodek ga je /predvsem zaradi ponovne aktualnosti/ vrgel v bes.
3.
v zvezi z oči, pogled, knjižno pogovorno, čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj usmeriti kaj 'oči, pogled' od/iz/z/mimo koga/česa / od kod / k/h/proti komu/čemu / na/v/med/pod/nad/predskozi/čez koga/kaj / po kom/čem /za kom/čim / kam
Naročila ji je, naj samo vrže oči na izdelek.
4.
čustvenostno kdo/kaj dati krmo čemu
/Kot dober gospodar/ je /redno in pravočasno/ vrgel živini.
5.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj spraviti koga/kaj od/iz/z/mimo koga/česa / od kod / k/h/proti komu/čemu / na/v/med/pod/nad/predskozi/čez koga/kaj / za kom/čim / kam
/Kot pravi portretist/ (jim) je obraze /v nekaj minutah/ vrgel na papir.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

vtísniti -em dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj s pritisnjenjem, pritiskanjem spraviti kaj ‘zdravilno tekočino’ v/na kaj / kam
Vtisniti koščke sadja v testo.
2.
kdo/kaj s pritisnjenjem, pritiskanjem narediti š kod o v/na/skozi kaj
(Pri trčenju) je vtisnil leva avtomobilska vrata.
3.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj vriniti kaj v/na kaj / kam
Vse najpomembnejše si je vtisnil /naravnost/ v možgane.
4.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj pridati k/h komu/čemu kaj
Znanju je /s ponavljanjem in sploh utrjevanjem snovi/ vtisnil tudi odločnost.
5.
iz papirništva, iz tekstilstva kdo/kaj s pritisnjenjem, pritiskanjem narediti kaj v/na kaj / kam
V tkanino ali v papir so /navadno/ vtisnili moare ali kakšen drugi manj razpoznaven vzorec.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

vzdrževáti -újem nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj ohranjati kaj
(V državi) /le s težavo sproti/ vzdržujejo magistralne ceste.
2.
kdo/kaj podpirati koga/kaj
(Med študijem) ga je vzdrževal stric.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

zajéti -jámem dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj dobiti kaj tekočega, sipkega
(Z zajemalko) je zajela juho.
2.
kdo/kaj dobiti kaj tekočega, sipkega
Zajel je polento (iz sklede).
3.
kdo/kaj dobiti kaj tekočega, sipkega v omejen prostor
Zajeli so vso odpadno vodo.
4.
v zvezi z zrak kdo/kaj dobiti kaj v notranjost dihalnih organov
Zajel je zrak in se potopil.
5.
kdo/kaj zaobseči kaj v/na kaj / s čim
S traktorsko koso je zajel širok pas trave.
6.
kdo/kaj izraziti kaj v/na kaj / s čim
V knjigo je zajel vse pomembnejše članke.
7.
v posplošenem pomenu kdo/kaj z obkolitvijo dobiti koga/kaj
Zajeli so sovražno četo.
8.
kdo/kaj vzeti kaj / koliko česa od/iz koga/česa / od kod v kom/čem / kje
Podatke je zajel iz enciklopedij.
9.
čustvenostno, v oslabljenem pomenu kaj 'stanje, lastnost' zaobseči koga/kaj
Sobo je zajela tišina.
10.
iz gradbeništva kdo/kaj z zagraditvijo ujeti kaj
Zajeli so izvir in potok.
11.
iz obrtništva kdo/kaj zaobseči kaj v/na kaj / s čim
S kvačko je zajela nit.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

zákon-ónasamostalnik moškega spola
  1. pravni predpis, pravilo
    • zakon o čem
    • , zakon v čem, kje
    • , zakon za koga/kaj
    • , zakon s čim
    • , zakon iz česa, od kod, od kdaj
  2. pogosto v množini veljavno naravno načelo, povezava
    • zakon česa
    • , zakon v čem, kje
  3. življenjska zveza, zaveza
    • zakon s kom

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

Število zadetkov: 26