dopeljáti -péljem tudi -ám dov., dopêlji dopeljíte; dopêljal (á ẹ̄, ȃ) 1. dodatno, zraven pripeljati: če bo peska zmanjkalo, ga še dopeljite 2. zastar. pripeljati: dopeljali so nove zvonove;
domov se je dopeljal s poštnim vozom
líti líjem nedov., 3. mn. stil. lijó (í) 1. silovito in v velikih količinah, močnem curku teči: voda lije;
deževnica lije s strehe;
potoki lijejo po pobočju / ekspr.: kri lije po roki; pot mu v curkih lije s čela, po hrbtu; solze ji lijejo iz oči, po licih; sveča dogoreva in vosek lije po svečniku se močno cedi, teče; brezoseb. tako se poti, da kar lije z njega zelo se poti// knjiž., ekspr. usipati se, padati: zrna lijejo sejalcu iz rok / zlati lasje ji lijejo čez ramena, po vratu // knjiž., ekspr. prihajati v velikih količinah: luč lije iz okna na cesto; sonce lije skozi odprto okno; mesečina lije v sobo / veter lije skozi line 2. preh., knjiž., nav. ekspr. izločati kaj tekočega v velikih količinah: oblaki lijejo potoke vode z neba;
oko lije solze / vzdihovala je in lila solze jokala; mati lije solze po mrtvem sinu žaluje, toži; pren. svetilka lije rumeno luč; luna lije bledi svit na zemljo 3. knjiž., s prislovnim določilom širiti se, prihajati: iz gozda lije hlad;
ubrana melodija lije iz sobe;
iz grl lije pesem / mir mu lije v srce; nove sile mu lijejo v telo; strah ji lije v dušo // ekspr. izraža navzočnost česa čutno zaznavnega v prostoru: pesem zvonov lije nad poljem; sladek vonj je lil po zraku; groza, ljubezen lije iz oči je opazna, vidna v očeh4. knjiž., ekspr. (hitro) množično se premikati: z vseh cest lijejo množice;
po vseh potih so lili begunci v mesto;
nepretrgan tok ljudi in vozil je lil po cesti 5. brezoseb. zelo, močno deževati: že ves dan lije;
lilo je v curkih;
lije kakor iz škafa, vedra;
lije kakor za stavo / v osebni rabi: dež lije iz oblakov, izpod neba; dež lije na zemljo; dež lije curkoma 6. izdelovati z zlivanjem staljene kovine, snovi v forme; ulivati: liti krogle, zvonove 7. star. vlivati, zlivati: liti vodo v vino / liti žganje v grlo
● ekspr. na bojišču je lila kri v potokih bilo je mnogo mrtvih in ranjenih; vznes. lili so kri za domovino bili so ranjeni, umirali so v boju za domovino; vznes. naj lije nebo srečo nate bodi srečen; pog., ekspr. kar lilo je iz njega imel je hudo drisko; knjiž. glas je lil polno zvenellijóč -a -e:
lijoč solze navdušenja, obupa; neprestano lijoči dež; pesmi, lijoče iz gozda
lít -a -o:
liti svečnik; lite črke; lita med; kri, lita za svobodo; solze so bile lite zaman; lito železo železo, oblikovano z ulivanjem v forme; železo z višjim odstotkom ogljika za ulivanje
♦ grad. liti beton redkejši beton, ki se uporablja za betoniranje tanjših zidov; teh. lito steklo
odlívati -am nedov., tudi odlivájte; tudi odlivála (í) 1. z zlivanjem odstranjevati: odlivati mleko, žlindro 2. izdelovati z vlivanjem staljene kovine, snovi v kalup, narejen po originalu: odlivati kipe / odlivati v mavec // teh. izdelovati z vlivanjem staljene kovine, snovi v forme; ulivati: odlivati izdelke, zvonove odlívati se
odtekati, umikati se: voda se odliva s premca proti sredini krova / ekspr. množica se odliva z zborovanja odhaja
posvečeváti -újem nedov. (á ȗ) 1. rel. z obredom določati svetnika za zaščitnika: oltarje so posvečevali različnim svetnikom // z obredom, pri katerem se uporablja krizma, določatia) koga za cerkveno službo: škof je posvečeval b) kaj za cerkveno rabo: posvečevati cerkve, zvonove 2. star. posvečati, poklanjati: posvečeval ji je vse pesmi / časopis posvečuje veliko prostora polemikam / prosti čas posvečuje športu / vse življenje posvečuje delu; precej časa se posvečuje branju
● namen posvečuje sredstvo po Machiavelliju za dosego pomembnega cilja je dovoljeno uporabiti vsako sredstvo
♦ rel. posvečevati nedelje ravnati se ob nedeljah po cerkvenih navodilih, predpisih
prelíti -líjem dov. (í) 1. z vlivanjem spraviti kaj tekočega v drugo posodo: preliti mleko iz lonca v kozico // narediti, da pride tekočina na (vso) površino kake jedi: preliti makarone z omako // prekriti površino česa s tekočo snovjo: preliti cestišče z asfaltom; pren., ekspr. sobo, ulico je prelila tišina 2. knjiž., ekspr., v zvezi z v izraziti, izpovedati kaj tako, da nastane to, kar določa samostalnik: preliti svoja čustva, doživetja v pesmi, skladbe, verze // dati čemu, zlasti umetniškemu delu, drugo, drugačno obliko: preliti opero v balet; preliti roman v odrsko delo / preliti pesnitev v drug jezik prevesti3. ekspr., s prislovnim določilom narediti, povzročiti, da pride denar na drugo področje, da menja lastništvo: preliti del dohodka v drugo organizacijo, drug sklad 4. pretopiti: preliti zvonove v topove 5. ekspr. obliti2,
politi: od strahu ga je prelil mrzel pot;
od napora ga je prelil znoj 6. knjiž., z oslabljenim pomenom izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik; obiti1:
prelil ga je strah, da je zašel;
prelil ga je občutek sreče
● ekspr. za njim ni nihče prelil solze se ni jokal, ni žaloval; ekspr. o tej stvari se je prelilo že dosti črnila se je dosti pisalo; knjiž., ekspr. ta narod je prelil veliko tuje in svoje krvi se je veliko bojeval; ekspr. prelili so veliko znoja, da so to naredili zelo so se trudili; ekspr. zavzeli so vas, ne da bi prelili kapljo krvi ne da bi bil kdo ranjen, ubit; vznes. preliti kri za domovino pasti, umreti v boju za domovino; publ. preliti načela v stvarnost uresničiti jihprelíti se
1. tekoč priti z enega konca na drugega: voda se je zaradi sunka prelila po posodi / knjiž. solzi sta se prelili čez njegove oči sta stekli, zdrsnili
// ekspr. preiti na drugo mesto, področje: del prebivalstva se je prelil v industrijske kraje
2. knjiž., ekspr. razširiti se, preiti: borbenost se je prelila na vse moštvo / ideje so se prelile v gibanje
3. ekspr. polagoma preiti v kaj drugega: na soncu se je modra barva prelila v zelenkasto / dan se prelije v noč / njena radovednost se je prelila v nemir
♦ film. slika (na zaslonu, platnu) se prelije se spremeni tako, da se med izginjanjem slike že pokaže naslednja
prelít -a -o:
z asfaltom prelita cesta; za domovino prelita kri; pozabiti na trpljenje in prelite solze
prelívati -am nedov., tudi prelivájte; tudi prelivála (í) 1. z vlivanjem spravljati kaj tekočega v drugo posodo: prelivati bencin;
prelivati tekočino v manjše posode // delati, da pride tekočina na (vso) površino kake jedi: prelivati torto s čokolado // prekrivati površino česa s tekočo snovjo: cesto prelivajo z asfaltom 2. knjiž., ekspr., v zvezi z v izražati, izpovedovati kaj tako, da nastane to, kar določa samostalnik: svoja doživetja, razpoloženja je prelival v pesmi, zvoke / prelivati misli v stavke // dajati čemu, zlasti umetniškemu delu, drugo, drugačno obliko: prelivati novelo v dramo / prelivati pesnitev v drug jezik prevajati3. ekspr., s prislovnim določilom delati, povzročati, da pride denar na drugo področje, da menja lastništvo: prelivati del dobička v druge dejavnosti, organizacije;
denar se preliva v sklade 4. pretapljati: prelivati zvonove v topove 5. teči, zlivati se čez kaj: valovi so prelivali krov ladje 6. ekspr. oblivati, polivati: od napora ga preliva znoj
● ekspr. o tej stvari ne kaže več prelivati črnila pisati; ekspr. prelivati kri bojevati se, ubijati; vznes. prelivati kri za domovino biti ranjen, umirati v boju za domovino; ekspr. kaj bi prelivali solze jokali, žalovali; knjiž. tako je bila prestrašena, da je prelivala vodo, ko jo je natakala ptičem v kletki polivala; ekspr. prelivati znoj za kaj zelo se truditiprelívati se
1. tekoč prihajati z enega konca na drugega: tekočina se ob sunkih preliva po posodi / ob plimi se skozi odprtino preliva morje / ekspr. potok se je enakomerno prelival čez kamenje tekel
// ekspr. prehajati na drugo mesto, področje: prebivalstvo se preliva v mesta
2. knjiž., ekspr. širiti se, prehajati: navdušenost se je prelivala na poslušalce / mir pokrajine se je prelival v njeno dušo
3. ekspr. polagoma prehajati v kaj drugega: barve se prelivajo druga v drugo / poletje se preliva v jesen
4. kazati se v različnih barvah, svetlobnih stopnjah: barva njene svilene obleke se je ob hoji lepo prelivala / rahlo valovito morje se je prelivalo v barvah
5. knjiž., ekspr., s prislovnim določilom v velikem številu hoditi sem in tja: po ulicah se prelivajo množice vojakov
6. knjiž., ekspr., z oslabljenim pomenom izraža stanje, kot ga nakazuje osebek: utrujenost, veselje se mu preliva po telesu
♦ film. slika (na zaslonu, platnu) se preliva se spreminja tako, da se med izginjanjem slike že kaže naslednja
prelivajóč -a -e:
prelivajoč solze, je prosila usmiljenja; prelivajoča se barva svile
têr2 -a m (ȇ) nar. primorsko zvonik: iti zvonit v ter
♦ um. stena nad pročeljem manjših cerkev z linami za zvonove, zlasti na Primorskem
ubráti ubêrem dov., stil. uberó; ubrál (á é) 1. narediti, da kaj s čim drugim sestavljaa) urejeno, prijetno celoto: ubrati barve pohištva;
ubrati glasove pevcev / omizje je ubral v pevski zbor b) logično urejeno celoto: govor oseb je dramatik ubral z njihovim značajem;
njegova igra se ni ubrala z igro ostalih / knjiž. zbirala sta podatke in jih ubrala v celoto združila// star. uglasiti: ubral je razglašene strune na citrah; ubrati zvonove 2. ekspr. začeti igrati, peti: pevke so ubrale prvo kitico pesmi;
harmonikar je ubral nov valček / ubrati strune kitare začeti igrati na kitaro3. ekspr., navadno v zvezi s pot, smer iti, oditi kod: ubrali so najbližjo pot v dolino;
ubrali so pot nad vasjo / letalo je ubralo pravo smer / ubral je pot k sošolcu šel, odšel4. pog., ekspr., navadno v zvezi z jo iti, oditi: ubral jo je kar po bližnjici;
ubrati jo za vojaki;
ubrati jo povprek / ubral jo je v tujino za kruhom // hitro oditi, steči: skočil je iz grma in jo ubral po stezi; ubrali smo jo v zavetje / ubrati jo v dir zdirjati5. ekspr. začeti ravnati, delovati tako, kot nakazuje določilo: ubrati nove metode dela;
moštvo je ubralo drugo taktiko;
preiskovalci so ubrali napačno pot;
ubrati pravo pot pri reševanju problema 6. star. izbrati: ubrali so pravi čas za setev;
ubral si je daljšo pot do doma / ženo si je ubral v sosednji vasi 7. zastar. zgrabiti: ubral ga je za vrat in odvlekel od mize / pes ga je ubral za hlače
● star. ubrati jadro skrajšati; star. ubrati krilo, zavese nabrati; ekspr. ubral je korak po godbi uravnal, uskladil; ekspr. preden je ubral pravi odgovor, je bilo že prepozno našel; ekspr. zdaj bomo ubrali druge strune zdaj se bomo lotili stvari z večjo strogostjo; začeli bomo ravnati drugače; ekspr. rad ubere smešno struno rad se pošali, pove kaj smešnegaubráti se
priti s kom pri kaki dejavnosti, ob skupnem bivanju v tak odnos, da ni medsebojnega nasprotovanja: igralska skupina se je dobro ubrala; ni se mogel ubrati z drugimi
ubrán -a -o
1. deležnik od ubrati: ubrani glasovi pevcev; nakit mora biti ubran z obleko; ubrane barve vzorca; ubrano petje, zvonjenje
2. katerega deli so v urejenem, zaželenem, lepem razmerju: ubrana celota; ubrana kompozicija / ubrana igra
3. knjiž. ki ima, izraža lastnosti, vsebino, kot jo določa dopolnilo: roman je epsko ubran / barve, ubrane na en sam ton; repertoar gledališča je ubran na eno samo temo; prisl.: ubrano peti; zbor zveni ubrano
ulívati -am nedov., tudi ulivájte; tudi ulivála (í) izdelovati z vlivanjem staljene kovine, snovi v kalup, narejen po originalu: ulivati kipe / ulivati v bron, mavec // izdelovati z vlivanjem staljene kovine, snovi v forme: ulivati sveče, zvonove / ulivati črke iz svinca ulívati se
1. teči, odtekati silovito in v velikih količinah: voda se je ulivala po pobočju / ekspr.: pot se mu je kar ulival po hrbtu; iz oči so se ji ulivale solze
// knjiž., ekspr. usipati se, padati: razpleteni lasje so se ji ulivali po ramenih
// knjiž., ekspr. prihajati v velikih količinah: skozi okno se uliva mesečina; močna svetloba žarometov se je ulivala proti gozdu
// ekspr. pojavljati se v velikih količinah: besede jeze, ogorčenosti so se kar ulivale iz njega
2. brezoseb. zelo, močno deževati: ves dan se je ulivalo / v osebni rabi v presledkih se je ulival dež
ulivajóč -a -e:
hudournik je, ulivajoč se po bregu, odnašal kamenje in vejevje
zavézati in zavezáti -véžem dov. (ẹ́ á ẹ́) 1. z vrvico, trakom ali z deloma česa narediti vozela) da se kaj zapre, stisne: zavezati culo, nahrbtnik, vrečo;
zavezati mapo;
zavezati si čevlje / zavezati drobce v robec; zavezati si lase v čop b) da se zapre, pokrije odprtina česa: zavezati kozarec z vloženimi kumaricami / zavezati rano / zavezati komu oči z ruto c) da ostane komu kaj na določenem mestu, v določenem položaju: zavezati otroku slinček;
zavezati si kravato, predpasnik / zavezati si ruto na zatilju, pod brado tako, da je vozel na zatilju, pod brado// narediti vozel, da ostane kaj na določenem mestu, v določenem položaju: zavezati trak, vezalko / zavezati konju rep narediti vozel, da se mu rep skrajša / zavezati vrv okoli stebra / zavezati pentljo 2. z izjavo, predpisom narediti koga dolžnega kaj storiti, delati: zavezati koga s pogodbo, z zakonom;
zavezati koga, da sodeluje / zavezati koga k plačilu, na plačilo da plača; zavezati koga za pripravo zborovanja / zavezati vojake s prisego 3. v zvezi zavezati popek podvezati popkovnico:
● star. zavezati birmo biti za botra; ekspr. zavezati blago carini z določenim predpisom narediti obvezno plačevanje carine od blaga; ekspr. nisem vreden, da mu čevelj zavežem on je veliko boljši, več vreden od mene; pog., ekspr. zavezati komu jezik z učinkovitim dejanjem, izjavo doseči, da preneha kritizirati, opravljati; nar. zavezati zvonove v krščanskem okolju na veliki četrtek in petek prenehati zvoniti; bibl. kar boste zavezali na zemlji, bo zavezano tudi v nebesih prepovedali, sklenili
♦ etn. zavezati pečo na petelinčka, v petelinčka zavézati se in zavezáti se
1. z določeno izjavo se narediti dolžnega kaj storiti, delati: zavezati se poravnati dolg; zavezati se z besedo, obljubo; zavezal sem se, da preskrbim material; pisno se zavezati / zavezati se za les
2. z dajalnikom z določeno izjavo, dejanjem se narediti dolžnega biti komu zvest: zavezati se gospodarju, poveljniku / star. dekle in fant sta se za vselej zavezala sta se (cerkveno) poročila
// ekspr. z določeno odločitvijo, ravnanjem se narediti vezanega na kaj: pisatelj se ni zavezal nobeni reviji; zavezati se ljubezni; še mlad se je zavezal zemlji
● zastar. zavezali so se z našimi nasprotniki zvezali, povezali
zavézan -a -o:
zavezan čevelj; ti dohodki so zavezani davku; kmečki rodovi so zavezani svoji zemlji
● pog., ekspr. v tej zadevi imam zavezan jezik o njej ne smem dajati izjav; ekspr. imeti zavezana usta ne moči, smeti govoriti o čem; ekspr. ali si hodil po mestu z zavezanimi očmi nisi nič videl, opazil; star. biti zavezan vojaški službi biti vojaški obveznik
zvón -a tudi -á m, mn. zvonôvi (ọ̑)
1. spodaj odprt in razširjen votel kovinski predmet, ki ob udarcih, trkih obenj daje močne, zveneče glasove: zvon buči, doni, zvoni, ekspr. kliče, poje; narediti, uliti zvon; obesiti, sneti zvonove; udariti na zvon; zvoniti z vsemi zvonovi; bronast, železen zvon; kembelj, plašč zvona / stolp z zvonovi zvonik / cerkveni zvon; mali, srednji, veliki zvon
// glas, ki ga daje ta predmet pri udarjanju po njegovi površini: zvon odmeva, se razlega po dolini / opoldanski, večerni zvon
// ta predmet kot sredstvo za naznanjanje česa: zvon naznanja, da nekje gori; zvon je odbil, udaril poldne / ekspr. zvon mu bije z bitjem naznanja njegovo smrt; na pogrebu mu zvoni; biti plat zvoná z udarjanjem na zvon naznanjati nevarnost, nesrečo / dajati opozorila z ladijskim zvonom; mrliški zvon v krščanskem okolju zvon, navadno najmanjši, ki naznanja smrt koga; vznes. poje mu večni zvon mrliški zvon; ekspr. zapeli so velikonočni zvonovi začeli so zvoniti slovesno kakor na veliko noč
2. navadno s prilastkom zvonu podobna priprava, del stroja: zamenjati zvon pihalnega stroja / gumijasti zvon za čiščenje zamašenih cevi s pomočjo tlaka; potapljaški zvon za opravljanje del pod vodo; stekleni zvon za shranjevanje živil, zlasti sira
● zvonovi gredo v Rim v krščanskem okolju na veliki četrtek prenehajo zvoniti; nar. iti se obesit na zvon iti zvonit; ekspr. obešati na (veliki) zvon povsod razglašati, pripovedovati; ekspr. bila je najlepše dekle pod našim zvonom v naši župniji; plat zvoná že bije plat zvoná zadnji čas je, da se kaj stori, ukrene; problem ni tako hud, da bi bilo treba biti plat zvoná da bi bilo treba opozarjati nanj; knjiž. treba je slišati še drugo plat zvoná drugo, nasprotno trditev, mnenje; hlače na zvon ki imajo hlačnice spodaj razširjene
♦ glasb. zvonovi glasbilo iz visečih kovinskih palic ali cevi, na katere se udarja s tolkačem
zvonár -ja m (á)
1. kdor zvoni v cerkvi: zvonar zvoni poldne
2. kdor se ukvarja z ulivanjem zvonov: zvonar je izdelal tri velike zvonove
líti, líjem, vb. impf. 1) gießen; zvonove, sveče l.; lito železo, Gusseisen; lito jeklo, Gussstahl, Cig. (T.); solze liti, Thränen vergießen, Cig.; — to sta jo lila! die zwei sind gelaufen! UčT.; — lije, dež lije, es gießt, es regnet stark; solze lijo iz očij, Thränen entströmen den Augen; Na grob lijo grenke solze, Greg.; — 2) das Abweichen haben, laxieren, Cig.; kadar goveja živina preveč lije, dajaj ji starega, tečnega sena, Vrtov. (Km. k.); bčele lijo (po smrečjem medu), Levst. (Beč.); — lije skozi koga, Jan. (H.).
nabívati, -am, vb. impf. ad nabiti; (zvonove) n. = pritrkavati (vom Glockenspiel), Soška dol.-Erj. (Torb.), Notr.; delapust, jutrnjico nabivajo, Polj.
prelíti, -líjem, vb. pf. 1) durchgießen; — zemlja je prelita, die Erde ist vom Regen durchnässt, C.; — 2) übergießen; vino iz ene kupice v drugo p.; — p. se, überfließen, überlaufen: mleko se je prelilo, Cig.; — übergehen (o barvah), Cig.; — vergießen; svojo kri p. za domovino; vso kri p., verbluten, Cig.; mnogo solz p.; — 3) von neuem oder in eine andere Form gießen, umgießen; zvonove dati p.; topove v zvonove p.; prelit, zweischmelzig, C.
prelívati, -am, vb. impf. ad preliti; 1) durchgießen, Cig.; — 2) übergießen; vino p. iz ene posode v drugo; p. se, überfließen, Cig.; — vergießen; kri, solze p.; — 3) umgießen; zvonove p.; — barve p., Farben spielen: demant brušen krasno preliva barve, Erj. (Min.); — barve se prelivajo, die Farben schillern, Jan., Cig. (T.); sukno se preliva, das Tuch spielt Farben, Notr.
tołkljáti, -ȃm, vb. impf. 1) sanft schlagen, klopfen, Mur., C., BlKr.; — = na zvonove biti, pritrkavati, Cig., Rihenberk-Erj. (Torb.); — 2) plappern: stare ženice tolkljajo, Dol.
trijánčenje, n. = potrkavanje na zvonove, Jan.
trijánčiti, -ȃnčim, vb. impf. = potrkavati na zvonove, Št.-Cig., Jan., Kor.-M.
trǫ̑jka, f. 1) die Drei, der Dreier; — 2) eine Zahl von dreien, das Kleeblatt (fig.), Cig., LjZv.; — 3) das Dreigespann, Malhinje na Krasu-Erj. (Torb.); — 4) trojko biti = na tri zvonove pritrkavati, Cig.
ubírati, -bȋram, vb. impf. ad ubrati; 1) entsprechend wählen o. einrichten, ordnen: previdnost božja ubira narodom usodo, Cig.; u. kaj po čem (nach etwas richten), Cig.; — in Einklang bringen, harmonisch stimmen: u. strune, zvonove; — u. se, harmonieren, Jan.; ineinander greifen: zobje pri mlinskem kolesu se ubirajo s cveki, Poh.; — 2) gewahr werden, bemerken, Jan.; — 3) falten, in Falten legen, Mur., Cig., Jan.; u. srajco, Mur.
ubráti, -bérem, vb. pf. 1) in entsprechender Weise auswählen: ni mogel prave besede ubrati, er konnte nicht das rechte Wort finden, Jurč.; vsakemu je ubrala katero, da je ni brž pozabil, Glas.; u. jo komu po volji, es einem recht machen, Cig.; — u. si, ersinnen, C.; — entsprechend einrichten, in Einklang bringen: u. kaj po čem (nach etwas richten), Cig.; — vse ubrano imeti, alles schön geordnet haben, C.; — harmonisch stimmen; u. citre, zvonove; ubrane citre, ubrani zvonovi; ubrano petje, harmonischer Gesang; — ubran, rhythmisch, Cig. (T.); — u. katero, ein Musikstück aufspielen, einen Gesang anstimmen, Jan.; — 2) u. pot, den Weg nehmen, Levst. (Zb. sp.), Jurč., Erj. (Izb. sp.); u. pot pod noge, sich auf den Weg machen, Jurč., Zora; u. tek, den Lauf nehmen, Vrt.; — 3) gewahr werden, bemerken, ersehen, Jan.; izmed množice u. koga, Ig (Dol.); oči, precej široko odprte, nobene reči ne uberejo, Glas.; dobro sem bil njegov obraz v oči ubral, ich habe mir sein Gesicht gut angesehen, Jurč.; — 4) in Falten legen, falten, Mur., Cig., Jan.