sáblja -e ž (ȃ) - 1. orožje z držajem in dolgim, nekoliko zakrivljenim rezilom za sekanje, vbadanje: izdreti, potegniti sabljo iz nožnice; opasati si sabljo; žvenketanje sabelj / ekspr. udariti z golo sabljo; kriva sablja; ostra, star. bridka sablja
- 2. ekspr., v zvezi stara sablja (dolgoletni) vojni tovariš: srečale so se stare sablje iz prve svetovne vojne
// dolgoletni znanec, tovariš: zbrale so se same stare sablje / kot nagovor kako ti gre, stara sablja
● ekspr. križati sablje bojevati se s sabljo; star. biti se na sablje dvobojevati se
♦ agr. nož za razrezovanje grud
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.