Tiskanje

berívo -a s (í) kar je namenjeno za branje; čtivo: zabavno berivo; berivo za otroke

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

berljív -a -o prid. (ī í) ki se da brati: berljiva pisava / poezija je berljiva na različne načine / berljiva knjiga ki se prijetno bere

berljívo

prisl.:

berljivo napisan roman

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

bíogorívo -a in bío gorívo -- -a [bijogorivo] s (ȋ-í)
pogonsko gorivo, pridobljeno iz naravnih odpadkov ali namensko za to gojenih rastlin: pridelava biogoriv; proizvodnja biogoriv; V pripravi je poročilo o porabi biogoriv v Sloveniji, s katerim bo znano, koliko in katera biogoriva bomo prihodnje leto točili v rezervoarje avtomobilov E ↑bío… + (↑)gorívo

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

bojazljív -a -o prid. (ī í) ki mu manjka poguma: bojazljivi čuvaj se ni znašel; biti bojazljiv; bojazljiva žival
// ki izraža plahost, neodločnost; boječ: ima bojazljiv korak, pogled

bojazljívo

prisl.:

bojazljivo se je stisnil k očetu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

cepívo -a s (í)

1. snov za cepljenje proti nalezljivim boleznim: vbrizgniti cepivo; zaščitno, zdravilno cepivo; cepivo proti otroški paralizi
2. agr. snov za sirjenje mleka: pri izdelovanju sira dodajajo mleku mikrobiološka cepiva

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

čtívo -a s (í) kar je namenjeno za branje: rad se poglablja v čtivo; poučno, prijetno, mladini primerno čtivo
♦ šol. domače ali obvezno čtivo literarna dela, ki jih morajo učenci prebrati doma

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

dehtív -a -o [dəh tudi deh] prid. (ī í) knjiž.

1. dišeč, dehteč: po junijskem dežju je bil zrak dehtiv; dehtivo cvetje; dehtivo perilo / dehtive noči
2. ekspr. hrepeneč, poželjiv: dehtiv pogled / dehtivo hrepenenje

dehtívo

prisl.:

dehtivo vlečejo vase vonj pečenke

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

dopadljív -a -o prid. (ī í) star.

1. ki izraža zadovoljstvo, ponos: gledal je nanjo z dopadljivim pogledom
2. ki ugaja: povest je primer na vse strani dopadljive literature

dopadljívo

prisl.:

dopadljivo je opazovala hčer

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

dopovedljív -a -o prid. (ī í) ki se da dopovedati: umetnostno doživetje je težko dopovedljivo / nazorna in dopovedljiva formulacija problema

dopovedljívo

prisl.:

govoril je zelo dopovedljivo prepričevalno

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

dražljív -a -o prid. (ī í)

1. ki deluje na organizem tako, da nastane reakcija: dražljiv dim, vonj; dražljive dišave, snovi / dražljiv nasmešek; bila je v zanj že dražljivi bližini; obšla ga je čudno dražljiva misel; vsak dan je postajala bolj dražljiva
// redko razdražljiv, razburljiv: bolnik postane včasih dražljiv; dražljiva žival
2. redko občutljiv za dražljaje: dražljiv sapnik

dražljívo

prisl.:

vonj je dražljivo silil v nosnice

dražljivo razgaljene ženske

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

dušljív -a -o prid. (ī í)

1. ki ovira, otežuje dihanje: zajel ga je gost, dušljiv dim; dušljiv kašelj, smeh / zrak je postajal vse bolj dušljiv soparen, težek
// moriti z dušljivimi plini
2. ki moreče, neprijetno deluje, vpliva: pogreznil se je v dušljiv molk

dušljívo

prisl.:

neprijeten duh je dušljivo legal na prsi

še zmeraj je dušljivo vroče

/ v povedni rabi v sobi je dušljivo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

dvomljív -a -o prid. (ī í)

1. ki vzbuja dvom: uspeh akcije je še dvomljiv; dvomljiva kakovost; dajal je dvomljive obljube; dvomljiva prognoza bolezni / ne hodi v hribe ob tako dvomljivem vremenu nestalnem
2. ekspr. ki vzbuja dvom, navadno o moralni neoporečnosti: to so dvomljivi ljudje; pogosto so ga videvali v družbi dvomljivih žensk / tekst dvomljive vrednosti / svoj cilj je skušal doseči tudi z nekoliko dvomljivimi sredstvi
♦ ekon. dvomljiva terjatev terjatev, o katere poravnavi se dvomi; šah. pozicija črnega je zelo dvomljiva

dvomljívo

prisl.:

dvomljivo si ga je ogledoval

/ v povedni rabi še zmeraj je dvomljivo, ali se bo to srečno končalo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

dvorljív -a -o prid. (ī í)

1. ki (rad) dvori: kljub letom je še zmeraj dvorljiv / dvorljive besede
2. knjiž. vljuden, prijazen: vedno je dvorljiv in ustrežljiv

dvorljívo

prisl.:

dvorljivo govoriti

predsednik jih je dvorljivo pospremil do vrat

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

ganljív -a -o prid. (ī í) ki povzroča ganjenost: to je ganljiv dokaz ljubezni; do solz ganljiv prizor; ganljiva povest

ganljívo

prisl.:

ganljivo jokati

/ ekspr. delal se je naravnost ganljivo nevednega zelo, močno; iron. lepe oči in vitka postava sta za igralsko umetnost ganljivo premalo veliko, dosti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

gibljív -a -o prid. (ī í)

1. ki se da upogibati, pregibati: posoda z gibljivimi ročaji; gibljiv sklep
2. ki se giblje, premika: gibljiv žerjav; gibljiva polovica lesenih vrat
// ki ni vedno enak: gibljive cene; pren. človek gibljivega značaja
♦ ekon. gibljivi del plače del plače, ki se spreminja glede na delovni, poslovni uspeh, življenjske stroške; lingv. gibljivi akcent akcent, ki ni vezan na stalno mesto v besedi

gibljívo

prisl.:

posamezne kosti so čvrsto ali gibljivo povezane med seboj

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

ginljív -a -o prid. (ī í) star. ganljiv: ginljive besede; slovo je bilo zelo ginljivo

ginljívo

prisl.:

ginljivo se poslavljati

/ delal se je naravnost ginljivo nevednega zelo, močno

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

gnetívo -a s (í) snov za gnetenje: za gnetivo so si izbrali ilovico

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

gnojívo -a s (í) snov, ki veča rodovitnost zemlje: hlevski gnoj je dobro gnojivo / kupiti gnojiva gnojila

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

gojívo -a s (í) biol. sredstvo za gojenje zlasti mikroorganizmov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

gorívo -a s (í) gorljiva snov za pridobivanje toplote ali za pogon strojev: gorivo bo kmalu pošlo; gorivo je zgorelo do konca; nalagati gorivo na ogenj; oskrbeti se z gorivom; poraba goriva v motorjih; vnelo se je skladišče goriva; natočiti poln tank goriva / plinasto, tekoče, trdno gorivo v plinastem, tekočem, trdnem agregatnem stanju; pogonsko, raketno gorivo
♦ fiz. jedrsko ali nuklearno gorivo snov, katere atomska jedra se cepijo, pri čemer se sprošča energija; člen na gorivo naprava, v kateri se notranja energija goriva izkorišča neposredno za proizvajanje električne energije; geol. fosilno gorivo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

gradívo -a s (í)

1. snov, surovina za gradnjo, graditev: cement je važno gradivo; vaščani so tudi sami prispevali gradivo za šolo / leseno, nepregorno, trdo gradivo / beljakovine so glavno gradivo živalskega organizma
2. kar se rabi kot podatek, pripomoček pri proučevanju, obravnavanju česa: najdeni dokumenti so dragoceno gradivo; za vojni roman mu ne manjka gradiva; urejati, zbirati gradivo; anketno, učno, zgodovinsko gradivo; gradivo za zgodovino Slovencev / sodba je bila izrečena na podlagi dokaznega gradiva; obremenilno gradivo
3. s prilastkom kar je zbrano po določenih merilih, za določen namen: muzej razstavlja arhivalno gradivo o razvoju šol; urednik zbranega dela je objavil avtorjeve tekste iz še neobjavljenega gradiva; prebogato slovarsko gradivo; gradivo za prvo številko revije je že zbrano / pesniško, slikovno gradivo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

grozljív -a -o prid. (ī í) ki vzbuja grozo: zagledala sta grozljiv prizor; povsod je vladala grozljiva tišina; to so naravnost grozljive vesti / ekspr. bil je žrtev grozljivega nerazumevanja

grozljívo

prisl.:

psi so grozljivo lajali

prostor je bil grozljivo miren

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

hotljív -a -o prid. (ī í) knjiž. pohoten: hotljiv človek; hotljiva ženska / hotljiv pogled

hotljívo

prisl.:

hotljivo gledati

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

hranívo -a s (í) snov, ki veča hranljivost: sočivje ima v sebi mnogo hraniva / kruh je zanje najvažnejše hranivo hranilo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

igrív -a -o prid. (ī í) nav. ekspr.

1. ki se (rad) igra: igrivi pasji mladiči; živahen in igriv otrok / mehki igrivi prsti
2. ki se hitro, lahkotno giblje, premika: igrivi valovi; igrive pomladne sapice / igrive sence na stropu / njen igrivi korak lahkotni
3. ki izraža, kaže veliko spretnost, hitrost v kombiniranju: igriva fantazija / znan je bil zaradi svoje igrive duhovitosti

igrívo

prisl.:

voda se je igrivo pretakala po kamenju

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

ihtív -a -o prid. (ī í) ihtav: ihtiva maščevalnost, nestrpnost / govoril je z ihtivim glasom / postala je zelo ihtiva

ihtívo

prisl.:

ihtivo se ga je oklepala

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

in vivo1 -- -- cit. [in vívo] v prid. rabi (ȋ)
ki poteka znotraj živega organizma: in vivo raziskava in raziskava in vivo; In vivo meritve opravljamo rutinsko pri posebnih tehnikah obsevanja, kot je na primer obsevanje centralnega živčnega sistema ali obsevanje celega telesa pri bolnikih z levkemijo E ← lat. in vivō 'v živem'

in vivo2 prisl. (ȋ)
Nova metoda obvladovanja ali zdravljenja sladkorne bolezni še ni bila preizkušena in vivo, na prostovoljcih

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

izbegljív -a -o prid. (ī í) knjiž. izmikajoč se, negotov: izbegljiv nasmeh

izbegljívo

prisl.:

pisati o stvari nedoločno in izbegljivo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

izključljív -a -o prid. (ī í)

1. ki se da izključiti: naprava je izključljiva
2. zastar. izključen: izključljiva pravica predsednika

izključljívo

prisl.:

plesal je izključljivo z grofinjo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

iznajdljív tudi znajdljív -a -o prid. (ī í) ki hitro najde ustrezno, domiselno rešitev: bister in iznajdljiv fant; okoliščine so jih prisilile, da so postali bolj iznajdljivi / iznajdljiv duh

iznajdljívo

tudi znajdljívo prisl.:

iznajdljivo si je to priboril

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

jezljív -a -o prid. (ī í)

1. ki se (rad) jezi, razjezi: jezljivi in potrpežljivi ljudje; suha, jezljiva ženska / biti jezljive narave / ekspr. jezljiva starost
2. ki izraža, kaže nejevoljo, jezo: govoriti z jezljivim glasom; jezljive besede; jezljivo vprašanje

jezljívo

prisl.:

jezljivo odgovarjati

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

kadívo -a s (í) snov, ki (pri tlenju) dela, razširja dim: za dimljenje čebel uporabljajo drevesne gobe in druga kadiva / ekspr. kadilci so ostali brez kadiva cigaret, tobaka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

kapljív -a -o prid. (ī í) ki (rad) kaplja: kapljiva tekočina / težko kapljivo olje

kapljívo

prisl.:

kapljivo tekoč

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

kládivo tudi kladívo -a s (á; í)

1. orodje za tolčenje iz držaja in na njem nasajenega navadno železnega kosa: udariti s kladivom; s kladivom zabiti žebelj v steno; težko kladivo; kladivo in nakovalo; besede so padale trdo kot udarci kladiva; srce mu je bílo kakor kladivo zelo, močno
// čevljarsko, kleparsko, mizarsko kladivo; leseno kladivo za meso; kladivo za klepanje / kladivo se je snelo z ročaja; nasaditi kladivo
● srp in kladivo simbol proletarske revolucije, komunizma; ekspr. znašel se je med kladivom in nakovalom v zelo neprijetnem, zapletenem položaju
2. kladivu podoben del kake naprave: na vratih je udarilo kladivo / kladivo pri uri kembelj
♦ alp. ledno kladivo ki se rabi pri plezanju po ledenih stenah; mont. odkopno kladivo stroj za odkopavanje rude, premoga; vrtalno kladivo stroj, s katerim se delajo vrtine za odstreljevanje, razstreljevanje; strojn. strojno kladivo stroj, pri katerem se kladivo dviga in spušča mehanično; šport. (atletsko) kladivo na žico pritrjena kovinska krogla za metanje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

krív -a -o prid. (ȋ í)

1. ki se odklanja, izstopa iz osnovne smeri: kriva črta; vse ploskve so krive; ravnilo je proti koncu krivo / kriv gaber / za klobukom je nosil kriva peresa krivčke, krivce
// ki je tak zaradi svojega namena: kriv nož; kriva sablja / v roki je držal krivo palico
// ki nima naravne, pravilne oblike: kriv nos; imel je kriv prst; krive noge / ekspr. posušen in kriv starec
2. v povedni rabi ki je povzročil kaj slabega, neprijetnega, nezaželenega: te nesreče je on kriv; biti kriv smrti; oče je kriv za tako stanje; čutiti se krivega / ekspr.: sam si je kriv; jaz mu nisem kriv
// ki stori, navadno nehote, kaj slabega, neprijetnega, nezaželenega: sodišče je odločilo, da je kriv
3. jur. ki ni v skladu z dejstvi: kriva obtožba, ovadba; krivo pričevanje; kriva izpoved / kriva prisega kriva izpoved zapriseženega
// nastopil je kot kriva priča
// ekspr., redko lažen, napačen: dobil je krive informacije; širiti krive vesti
// raba peša ki vsebuje kaj, kar v določenem okolju ni priznano za pravo, pravilno: širiti krive nauke; krivi nazori / kriva vera za pripadnike določene krščanske veroizpovedi vera, ki je zaradi nepriznavanja kake dogme druga, drugačna
// star. po deželi so hodili krivi preroki
● ekspr., redko kriv pogled sovražen, nenaklonjen; ekspr. hoditi po krivih potih ravnati, delati nepravilno, moralno oporečno; pesn. sreča kriva nesreča; ekspr. ti učiš pa krivo vero tvoji nazori, nauki niso v skladu z določeno ideologijo, normami, navadami

krívo

prisl.:

krivo se držati

krivo govoriti, misliti

krivo me je razumel

krivo soditi človeka

krivo raščene noge

krívi

-a -o sam.:

po krivem dolžiti

publ. spoznali so ga za krivega sodišče je odločilo, da je kriv

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

krivo... prvi del zloženk nanašajoč se na kriv: krivočrten, krivonog; krivoprisežnik, krivoverski

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

krmívo -a s (í) redko snov, ki veča krmilnost1: ta snov ima v sebi mnogo krmiva

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

kurívo -a s (í) gorljiva snov, s katero se kuri: kot glavno kurivo so uporabljali les / velika poraba kuriva

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

lažnív -a -o prid. (ī í)

1. ki (rad) laže: lažniv otrok; vem, da je lažniva / ekspr. lažniv jezik / ekspr. kakšen lažnivi kljukec si
// ki vsebuje laž, neresnico: lažnive besede; lažnive izpovedi prič; širiti lažnive vesti
2. ki le po videzu, na zunaj ustreza določenim normam, zahtevam; lažen: njegov patriotizem je lažniv; lažniva morala, prijaznost
// star. ki v resnici ni tak, kot se kaže: lažnivi prijatelji

lažnívo

prisl.:

lažnivo govoriti

lažnivo idilični časi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

lenív -a -o prid. (ī í)

1. ki je v stanju, za katero je značilna velika želja vztrajati v mirovanju, nedejavnosti; lenoben: vročina ga je delala lenivega / gledati z lenivimi očmi / leniva hoja
2. ekspr. ki se počasi premika: leniva reka
♦ med. lenivo črevo črevo, ki hrano zelo počasi potiska naprej

lenívo

prisl.:

lenivo sloneti na ležalniku

megle se lenivo vlačijo po dolini

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

lepívo -a s (í) snov, ki povzroča lepljivost: lepivo v lepilu
// redko lepilo: namazati lepivo na papir

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

ljubeznív -a -o prid., ljubeznívejši (ī í)

1. ki ima, kaže do ljudi zelo naklonjen čustveni odnos: fant je mlad, čeden in ljubezniv; to je ljubezniva ženska / prodajalka je ljubezniva do kupcev; ta zdravnik ni ljubezniv z bolniki / bil nam je ljubezniv vodnik in učitelj / kot vljudnostna fraza: hvala, zelo ste ljubeznivi; bodite tako ljubeznivi in me peljite k njemu; ta tovariš je bil tako ljubezniv, da nam je že vse razkazal
// ki vsebuje, izraža naklonjen čustveni odnos: govoriti z ljubeznivim glasom; pozdraviti z ljubeznivim nasmehom; ljubezniv pogled; ljubeznive besede; njeno ljubeznivo vedenje / kot vljudnostna fraza odzvali se bomo vašemu ljubeznivemu vabilu
// ekspr., v povedni rabi ki izkazuje osebi drugega spola ljubezen, naklonjenost: njegovo dekle ni bilo več tako ljubeznivo z njim
2. star. ljubek, privlačen: to je res ljubezniv otrok; rad ogledujem vas cvetečelične, ljubljanske, ljubeznive gospodične! (F. Prešeren) / ko se je zasmejala, so se ji na licih naredile ljubeznive jamice
3. knjiž., ekspr. mil, prijeten: ljubezniva pomlad, zarja
4. zastar., z dajalnikom ljub, drag: vsem je bil ljubezniv / v nagovoru: ljubeznivi moj mož; ljubeznive bralke

ljubeznívo

1. prislov od ljubezniv: zelo ljubeznivo govori z njim; ljubeznivo se nasmehniti, sprejeti koga; ljubeznivo mu je vse razložil; ljubeznivo krotek pogled
2. v povedni rabi izraža pohvalo, odobravanje: ljubeznivo je bilo od njega, da je pomagal / elipt., kot vljudnostna fraza res ljubeznivo od vas, da ste me obiskali

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

mamljív -a -o prid., mamljívejši (ī í)

1. ki povzroča prehajanje v stanje čutnega in duševnega ugodja: mamljiva pijača; mamljiv vonj cvetlic / ekspr. mamljive sanje
2. knjiž. privlačen, vabljiv: mamljiv cilj; misel na to je bila mamljiva

mamljívo

prisl.:

rože so mamljivo dišale

mamljivo je govoril

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

marljív -a -o prid., marljívejši (ī í) nav. ekspr. ki rad in vztrajno dela: marljiv človek, učenec; marljiv kot čebela / marljiva čebela

marljívo

prisl.:

marljivo delati, se učiti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

mazívo -a s (í) teh. sredstvo za mazanje proti trenju: preskrbeti si dovolj goriva in maziva; tekoče mazivo; maziva rastlinskega, rudninskega, živalskega izvora; plast maziva; nasveti o uporabi maziv

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

mlezívo -a s (í) agr. kravje mleko prve dni po porodu: mlezivo je posesal teliček; delati skuto iz mleziva
♦ biol. izloček mlečne žleze ob koncu nosečnosti in takoj po porodu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

mrazljív -a -o prid. (ī í) nav. ekspr. ki povzroča občutek mraza: mrazljiva noč; stopiti v mrazljivo vodo; mrazljivo in nestalno vreme / mokre, mrazljive veje / mrazljiva drhtavica, znojnost

mrazljívo

prisl.:

mrazljivo ga je streslo po vsem telesu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

mudljív -a -o prid. (ī í) redko počasen, obotavljiv: mudljiva ženska

mudljívo

prisl.:

pomlad je v te kraje prihajala mudljivo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

nadúšljiv -a -o prid. (ȗ) ki ima naduho: nadušljiv človek; nadušljiv konj / nadušljiv glas, kašelj; pren., ekspr. nadušljiv vlak; nadušljive orgle

nadúšljivo

prisl.:

nadušljivo dihati

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

nagajív -a -o prid. (ī í) ki (rad) povzroča neprijetnosti, nevšečnosti, navadno za šalo: živ in nagajiv otrok
// ki izraža šaljivost: nagajiva pesem / nagajiv pogled, smeh

nagajívo

prisl.:

nagajivo pomežikovati

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

nalezljív -a -o prid. (ī í) ki se prenaša z osebe na osebo: garje so nalezljive / nalezljiva bolezen / njen smeh je zelo nalezljiv / ekspr. nalezljive ideje

nalezljívo

prisl.:

nalezljivo se je smejala

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

nasmešljív -a -o prid. (ī í) star. ki se (rad) nasmehuje: bil je flegmatičen in nasmešljiv / nasmešljiv pogled

nasmešljívo

prisl.:

nasmešljivo se je začudil

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

nèdopovedljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)

1. ki se ne da dopovedati, opisati: nedopovedljivo doživetje
2. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji: obšel ga je nedopovedljiv obup; nedopovedljiva žalost

nèdopovedljívo

prisl.:

nedopovedljivo lep razgled

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

nèdosegljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)

1. ki se ne da doseči: nedosegljiv predmet / nedosegljivi cilji; sreča se mu je zdela nedosegljiva
● žarg. trenutno je nedosegljiv ni mogoče priti v stik z njim, govoriti z njim; ekspr. prva zbirka je že zdavnaj nedosegljiva razprodana
2. ekspr. ki zelo izstopa po pomembnosti, vrednosti: njegovi prevodi so nedosegljivi / v opisovanju značajev je pisatelj nedosegljiv

nèdosegljívo

prisl.:

vse se mu je zdelo nedosegljivo daleč

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

nèdoumljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í) ki se ne da doumeti: nedoumljive besede, misli / ekspr. nedoumljiva pota usode / ekspr. delal je z nedoumljivo vztrajnostjo zelo veliko

nèdoumljívo

prisl.:

svet je bil zanj nedoumljivo velik

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

nèiznajdljív tudi nèznajdljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í) ki mu manjka iznajdljivosti: neiznajdljiv, plašen fant; pri urejanju izložbe so bili zelo neiznajdljivi

nèiznajdljívo

tudi nèznajdljívo prisl.:

dela se je lotil precej neiznajdljivo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

nèizrazljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)

1. ki se ne da izraziti: ob teh besedah ga je obšel čuden, neizrazljiv občutek; neizrazljivo čustvo
2. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: neizrazljiva ljubezen je bila v njenih besedah; neizrazljiva očarljivost njegovega vedenja
● njen pogled je top, neizrazljiv brezizrazen

nèizrazljívo

prisl.:

bil je neizrazljivo lep dan

sam.: poskušal je izraziti nekaj neizrazljivega

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

nèizrekljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)

1. ki se ne da izreči: beseda je bila zanj neizrekljiva / neizrekljive misli; neizrekljive slutnje
2. star. neizmeren, nepopisen: prevzel ga je neizrekljiv strah; neizrekljivo veselje je zavladalo v hiši

nèizrekljívo

prisl.:

slika izraža nekaj neizrekljivo prijetnega

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

nèljubeznív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í) ki mu manjka ljubeznivosti: hladen, neljubezniv človek / v trgovini so bili zelo neljubeznivi do njega, z njim / doživel je precej neljubezniv sprejem / neljubeznivo ravnanje, vedenje

nèljubeznívo

prisl.:

neljubeznivo odgovoriti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

nèločljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í) ki se ne da ločiti: neločljivi deli priprave / neločljiva zakonska zveza / glasovi v daljavi so bili neločljivi od streljanja / ekspr.: neločljiva prijatelja sta zelo velika, dobra; to je neločljiva celota

nèločljívo

prisl.:

neločljivo povezan, zvezan s čim

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

nènadkriljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í) knjiž. neprekosljiv: nenadkriljiv umetnik; biti nenadkriljiv; nenadkriljiva pesnitev / nenadkriljiva lepota, natančnost zelo velika

nènadkriljívo

prisl.:

nenadkriljivo igrati

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

nèodjenljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)

1. raba peša nepopustljiv: neodjenljiv človek; v svojih nazorih je neodjenljiv / neodjenljiv značaj / občudovali so njegovo neodjenljivo delo, prizadevanje vztrajno
2. knjiž., redko nenehen, neprestan: neodjenljive skrbi

nèodjenljívo

prisl.:

neodjenljivo se boriti, se truditi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

nèodložljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í) ki se ne da, ne sme (časovno) odložiti: ima neodložljiv opravek; neodložljivo delo / ti problemi so neodložljivi; neodložljiva naloga, zadeva
// knjiž. neizogiben, nujen: bliža se čas neodložljivega slovesa / taki ukrepi so bili neodložljivi

nèodložljívo

prisl.:

neodložljivo reševati kaj

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

nèodnehljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í) knjiž.

1. nepopustljiv: odločno, neodnehljivo dekle / neodnehljivo prizadevanje
2. redko nenehen, neprestan: neodnehljive skrbi

nèodnehljívo

prisl.:

neodnehljivo preganjati, uničevati

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

nèodpustljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í) ki se ne da odpustiti: neodpustljiva žalitev; neodpustljivo ravnanje
// ekspr. zelo velik, hud: neodpustljiva napaka, zamuda

nèodpustljívo

prisl.:

igrali so neodpustljivo slabo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

néopazljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í) neopazen: na zunaj neopazljiva bolezen / skromna, neopazljiva ženska

nèopazljívo

prisl.:

neopazljivo se bližati

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

nèopisljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)

1. nav. ekspr. ki se ne da opisati: ima čudne, neopisljive občutke; lepota pokrajine je neopisljiva
2. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: obšel jo je neopisljiv strah; veselje je bilo neopisljivo

nèopisljívo

prisl.:

neopisljivo lep pogled

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

nèoporekljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í) star. neoporečen: neoporekljiv dokaz; neoporekljiva resnica / njegovo vedenje je neoporekljivo / neoporekljiv človek

nèoporekljívo

prisl.:

neoporekljivo dokazati

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

nèopravičljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í) ki se ne da opravičiti: neopravičljiv izostanek; neopravičljiva zamuda / neopravičljivo ravnanje, vedenje

nèopravičljívo

prisl.:

neopravičljivo se vesti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

nèovrgljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í) ki se ne da ovreči: to je neovrgljiv dokaz; neovrgljiva domneva, trditev; neovrgljivo dejstvo / neovrgljiva pravica; neovrgljiva resnica
// nav. ekspr. ki se ne da zanikati, zatajiti: njegov vpliv na kulturni razvoj je neovrgljiv

nèovrgljívo

prisl.:

neovrgljivo dokazati, potrditi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

nèozdravljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í) ki se ne da ozdraviti: neozdravljiva bolezen, poškodba / težek, neozdravljiv bolnik

nèozdravljívo

prisl.:

biti neozdravljivo bolan

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

nèpazljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í) ki ni pazljiv: nepazljiv poslušalec, učenec / nepazljivo branje / nepazljivo ravnanje z orožjem

nèpazljívo

prisl.:

nepazljivo poslušati

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

nèpogrešljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)

1. nav. ekspr. ki se ne da pogrešiti, pogrešati: to je nepogrešljiv pripomoček pri delu / na tem mestu je res nepogrešljiv / hodila je pokonci, z nepogrešljivim sončnikom v rokah
● ekspr. svoje delo opravlja z nepogrešljivo natančnostjo zelo veliko
2. publ. pravilen, natančen: predvidevanje se je izkazalo za nepogrešljivo

nèpogrešljívo

prisl.:

nepogrešljivo sklepati

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

nèpojmljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í) knjiž. nerazumljiv: nepojmljiv pojav; nepojmljiva razlaga / njegova trditev je nepojmljiva / ekspr. dela z nepojmljivim zanosom

nèpojmljívo

prisl.:

bila je nepojmljivo vznemirjena in zbegana

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

nèponovljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)

1. ki se ne da ponoviti: taki poskusi so neponovljivi; spomini na neponovljivo preteklost
2. ekspr. ki zelo izstopa po pomembnosti, vrednosti: opis narave v romanu je neponovljiv; neponovljivo umetniško delo
3. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: doživel je neponovljivo srečo; neprecenljivo in neponovljivo bogastvo / izrekel je neponovljivo kletev zelo nespodobno

nèponovljívo

prisl.:

neponovljivo miniti

neponovljivo lep

sam.: doživel je nekaj neponovljivega

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

nèpopisljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í) nepopisen: to je bil nepopisljiv občutek / ekspr. nepopisljivo navdušenje, veselje

nèpopisljívo

prisl.:

sporočilo ga je nepopisljivo užalostilo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

nèpopravljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í) ki se ne da popraviti: nepopravljiv stroj / položaj v podjetju je nepopravljiv; naredil je nepopravljivo napako / zgodila se mu je nepopravljiva krivica / nepopravljiva izguba, škoda / ekspr. to bo imelo zanj nepopravljive posledice / je nepopravljiv prepirljivec

nèpopravljívo

prisl.:

nepopravljivo pokvariti

nepopravljivo slab človek

sam.: zgodilo se je nekaj nepopravljivega

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

nèpopustljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)

1. ki ne popusti: dosleden, nepopustljiv vzgojitelj; do otrok je zelo nepopustljiv; nepopustljiv je v svojih zahtevah / nepopustljiva načela, stališča / nepopustljiva prizadevnost, vnema vztrajna
2. nenehen, neprestan: nepopustljiva bolečina / nepopustljiva skrb

nèpopustljívo

prisl.:

nepopustljivo nasprotovati

nepopustljivo odklonilen odnos

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

nèposnemljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í) ki se ne da posnemati: neposnemljiv način, poskus; jezik njegovega romana je neposnemljiv / ekspr.: ta slikar je v barvni tehniki neposnemljiv; neposnemljivo literarno delo
● redko dekle neposnemljive miline nepopisne, neizmerne

nèposnemljívo

prisl.:

neposnemljivo prikazati kaj

neposnemljivo lep prizor

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

nèpotešljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í) ki se ne da potešiti: v svoji žalosti je nepotešljiv / obšla ga je nepotešljiva jeza / knjiž. nepotešljiva želja neizpolnljiva, neuresničljiva
// ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: nepotešljiv pohlep; nepotešljiva ženska radovednost; njegovo sovraštvo je nepotešljivo

nèpotešljívo

prisl.:

nepotešljivo jokati

nepotešljivo jezen, žalosten

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

nèpotolažljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í) ki se ne da potolažiti: v svoji žalosti je nepotolažljiv

nèpotolažljívo

prisl.:

še dolgo je nepotolažljivo jokal

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

nèpotrpežljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í) ki mu manjka potrpežljivosti: nepotrpežljiv bolnik / za tako drobno delo je preveč nepotrpežljiv; zelo nepotrpežljiva je z otroki / ekspr. ves nepotrpežljiv ga je priganjal k odhodu

nèpotrpežljívo

prisl.:

nepotrpežljivo čakati, poslušati

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

nèpovrnljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í) ki se ne da povrniti: nepovrnljiva izguba, škoda
// ki se ne more vrniti: nepovrnljivi mladostni časi / nepovrnljiv razvoj

nèpovrnljívo

prisl.:

nepovrnljivo miniti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

nèpredstavljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)

1. ki si ga ni mogoče predstavljati: nepredstavljivo vesolje / ekspr. znašel se je v nepredstavljivem položaju
2. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: to so nepredstavljive razdalje; nepredstavljiva sila; opravili so nepredstavljivo delo

nèpredstavljívo

prisl.:

jezik se je nepredstavljivo razvil

nepredstavljivo velika sila

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

nèpredvidljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í) ki se ne da predvideti, predvidevati: nepredvidljiv dogodek; nastopile so nepredvidljive ovire, težave

nèpredvidljívo

prisl.:

napetost se nepredvidljivo stopnjuje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

nèprekosljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í) nav. ekspr. ki se ne da prekositi, preseči: neprekosljiv umetnik; v monologih je neprekosljiv
// ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: dosegel je neprekosljiv uspeh; neprekosljiva umetnost / neprekosljiva mojstrovina

nèprekosljívo

prisl.:

neprekosljivo spreten

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

nèpremagljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)

1. ki ga ni mogoče premagati: nepremagljiv junak; zdelo se je, da je sovražnik nepremagljiv; nepremagljivo moštvo / knjiž. na tem področju je nepremagljiv / imeti nepremagljiv odpor do česa; nepremagljivo sovraštvo
2. ki se ne da odpraviti, odstraniti: nepremagljive ovire / nepremagljiv problem nerešljiv
// ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: obšla ga je nepremagljiva groza / z nepremagljivo silo ga je vleklo k njej

nèpremagljívo

prisl.:

izložba ga je nepremagljivo vabila

nepremagljivo zoprn

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

nèpremakljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)

1. ki se ne da premakniti: nepremakljiva skala
// ki je na stalno določenem mestu; nepremičen: nepremakljiva oprema
2. ekspr. ki se ne da pregovoriti, prepričati: v svojih sklepih je nepremakljiv / nepremakljivo mnenje, stališče / nepremakljivo zaupanje trdno
● star. nepremakljivi zakoni nespremenljivi

nèpremakljívo

prisl.:

nepremakljivo vztrajati

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

nèprepričljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í) ki ni prepričljiv: neprepričljivi dokazi, razlogi / ekspr. zgodba povesti je neprepričljiva

nèprepričljívo

prisl.:

neprepričljivo govoriti, pripovedovati

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

nèprimerljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)

1. ki se ne da primerjati: podatki so bili med seboj neprimerljivi; vtis južnjaškega mesta je s severnjaškim neprimerljiv
2. ekspr. ki se glede na kvaliteto ne da z ničimer enačiti, primerjati: neprimerljiv domislek / v opisovanju značajev je avtor neprimerljiv
3. ekspr. zelo velik: neprimerljiva lepota / njena pomoč je bila neprimerljiva

nèprimerljívo

prisl.:

neprimerljivo razlagati

neprimerljivo lep

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

nèprizanesljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í) ki ni prizanesljiv: neprizanesljiv nasprotnik; biti neprizanesljiv do lenih učencev / neprizanesljiv boj; njegova kritika je neprizanesljiva

nèprizanesljívo

prisl.:

neprizanesljivo govoriti o kom

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

nèrazdružljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í) ekspr. ki se ne da razdružiti, ločiti: povezati v nerazdružljivo celoto / postala sta nerazdružljiva prijatelja zelo velika, dobra

nèrazdružljívo

prisl.:

biti nerazdružljivo povezan s čim

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

nèrazrešljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í) ki se ne da razrešiti, rešiti: nerazrešljiva uganka / nerazrešljiva zmešnjava / nerazrešljiv konflikt; težka, nerazrešljiva vprašanja nerešljiva

nèrazrešljívo

prisl.:

nerazrešljivo zapletena vprašanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

nèrazumljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)

1. ki se ne da razumeti, dojeti: nerazumljiv pojav; razlaga je bila učencem nerazumljiva
// ki se mu ne da ugotoviti pomen: nerazumljivi znaki; prevod je na nekaterih mestih nerazumljiv; blebetal je nerazumljive besede / nerazumljivo govorjenje nerazločno
// tujec ga je nagovoril v njemu nerazumljivem jeziku
2. ekspr. ki se ne da odobravati: njegova izjava je res nerazumljiva
3. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: delal je z nerazumljivo vnemo

nèrazumljívo

prisl.:

govoriti, ravnati nerazumljivo

/ v povedni rabi nerazumljivo je, da se je tako odločil; sam.: zamrmral je nekaj nerazumljivega

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

nèrazvezljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í) ekspr. ki se ne da razvezati, ločiti: nerazvezljiva skupnost, vez

nèrazvezljívo

prisl.:

biti nerazvezljivo povezan s kom

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

nèrešljív -a -o prid. (ȅ-í ȅ-ī) ki se ne da rešiti: nerešljiva naloga, uganka / čakali so jih nerešljivi problemi; vprašanje je bilo videti nerešljivo / ekspr. znašli so se v nerešljivem položaju težkem, težavnem

nèrešljívo

prisl.:

nerešljivo težka naloga

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

nèspoštljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í) ki mu manjka spoštljivosti, vljudnosti: fant je precej nespoštljiv / nespoštljiv odnos do sodelavcev / nespoštljiva beseda, kritika

nèspoštljívo

prisl.:

zelo nespoštljivo je govoril o njem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

nèspravljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)

1. ki si ne prizadeva za spravo, jo zavrača: nespravljiv človek; nestrpen je in nespravljiv / nespravljiv sovražnik / njegov odgovor je nespravljiv
2. ekspr. ki se ne da odpraviti, izravnati: nespravljiva nasprotja, nesoglasja

nèspravljívo

prisl.:

nespravljivo govoriti

nespravljivo sovražen

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

nèsramežljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í) ki mu manjka sramežljivosti: nesramežljivo dekle

nèsramežljívo

prisl.:

nesramežljivo je hodila skozi njegovo sobo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

nestrpljív -a -o prid. (ī í) star. nestrpen, neučakan: bil je zelo nestrpljiv, kako se bo zgodba razpletla

nestrpljívo

prisl.:

nestrpljivo je pogledoval na uro

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

netívo -a s (í)

1. lahko vnetljiva snov za netenje ognja: pripraviti netivo / nacepil je trsk za netivo
2. knjiž. kar razvnema, vzpodbuja: bogastvo je netivo zla; človekovi domišljiji je treba vedno dodajati netiva

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

nèubranljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í) ki se ne da ubraniti: neubranljiv napad; neubranljiva sila
● publ. postaviti koga pred neubranljiv mat spraviti ga v brezizhoden položaj
// ki se mu ne da ubraniti, upreti: neubranljiva skušnjava, strast, želja / pogled njegovih oči je bil neubranljiv / knjiž., redko neubranljiva usoda neizogibna
// knjiž., ekspr. zajelo ga je neubranljivo hrepenenje po domu zelo veliko

nèubranljívo

prisl.:

neubranljivo napadati

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

neučakljív -a -o prid. (ī í) redko neučakan: dolgo so jih čakali, da je bil voznik že zelo neučakljiv / ves neučakljiv se je oziral okrog

neučakljívo

prisl.:

neučakljivo ji je stekel naproti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

nèukrotljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)

1. ki se ne da ukrotiti: neukrotljiv tiger, žrebec / ekspr. ti otroci so neukrotljivi
// nav. ekspr. ki se ne da obvladati, premagati: neukrotljiv pohlep; mučila ga je neukrotljiva radovednost
2. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: popadel ga je neukrotljiv smeh; neukrotljiva jeza

nèukrotljívo

prisl.:

neukrotljivo se boriti

govorila je kar naprej, neukrotljivo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

nèustavljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)

1. ki se ne da ustaviti, zadržati: neustavljiv napad; neustavljiv razvoj industrije; neustavljiva moč, vnema / stresal ga je neustavljiv drget; neustavljiv smeh
2. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: neustavljiva želja; zajelo ga je neustavljivo razburjenje / njena neustavljiva ljubkost ga je premagala
● ekspr. z neustavljivo silo jo je vleklo domov zelo, močno

nèustavljívo

prisl.:

neustavljivo drveti, prodirati

neustavljivo lep otrok

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

nèutajljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í) ki se ne da utajiti, prikriti: neutajljivi dohodki; neutajljiva krivda; neutajljiva dejanja / neutajljiva resnica; to so neutajljiva dejstva / neutajljivo razburjenje, veselje
// knjiž. neizpodbiten, nedvomen: bliža se neutajljiv konec; neutajljiv poraz, uspeh / razlika med njima je neutajljiva

nèutajljívo

prisl.:

podatki neutajljivo pričajo o tem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

nèutešljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í) ki se ne da utešiti: v svoji potrtosti je bila neutešljiva / neutešljiva žalost / neutešljiva lakota, žeja
// knjiž. neizpolnljiv, neuresničljiv: neutešljive želje; misel na dom jo je navdala z neutešljivim hrepenenjem

nèutešljívo

prisl.:

neutešljivo jokati

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

nèutihljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í) knjiž. ki (dolgo) ne utihne: neutihljiv smeh; neutihljivo stokanje ranjencev
// ekspr. pogost, pogosten: materina neutihljiva graja

nèutihljívo

prisl.:

kos je neutihljivo pel

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

nèutolažljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í) ki se ne da utolažiti: neutolažljiv otrok; ob sinovi nesreči je bil neutolažljiv / planila je v neutolažljiv jok

nèutolažljívo

prisl.:

neutolažljivo ihteti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

nèutrudljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)

1. ki se ne utrudi (hitro): neutrudljivi fantje so jih ves dan vodili po mestu / do jutra je bilo še dolgo, njegove misli pa so bile neutrudljive
// ki ne utruja, utrudi: prijetno, neutrudljivo delo ima
2. knjiž. ki vztrajno in z veliko vnemo opravlja svoje delo; neutruden: večkrat se je spomnil svojega neutrudljivega učitelja

nèutrudljívo

prisl.:

neutrudljivo pomagati, vaditi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

nevoščljív -a -o prid. (ī í) ki drugemu ne privošči: nevoščljiv človek; bil mu je nevoščljiv za uspeh, star. uspeha; bila ji je nevoščljiva zaradi nove obleke / z nevoščljivim obrazom si je ogledoval sosedovo novo hišo

nevoščljívo

prisl.:

nevoščljivo je gledal za tovariši, ker so se odpeljali na morje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

nèvpadljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í) raba narašča nevsiljiv, neopazen: nevpadljiv vzorec; obleka nevpadljive barve / nevpadljiva hiša

nèvpadljívo

prisl.:

nevpadljivo se oblačiti, vesti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

nèvsiljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í) ki ni vsiljiv: prijazen, nevsiljiv človek / nevsiljive vzgojne metode; nevsiljivo vedenje / nevsiljiva reklama / nevsiljiv vonj cvetja; blago z nevsiljivim vzorcem; nevsiljiva barva; po prostoru se je razlegala nevsiljiva glasba

nèvsiljívo

prisl.:

nevsiljivo se oblačiti

nevsiljivo ponujati kaj

nevsiljivo zagovarja svoje mnenje

nevsiljivo vljuden človek

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

nèzadovoljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)

1. ki ni zadovoljiv: nezadovoljiv položaj, uspeh; oskrba v domu je nezadovoljiva; nezadovoljivo zdravstveno stanje / knjiž. delati v nezadovoljivih prostorih neprimernih, slabih
2. ki ga je težko zadovoljiti: nestrpni, nezadovoljivi ljudje

nèzadovoljívo

prisl.:

nezadovoljivo opraviti naročilo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

nèzajezljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í) ki se ne da zajeziti, ustaviti: nezajezljiv hudournik / ekspr. nezajezljiv socialni razkroj / ekspr.: popadla ga je nezajezljiva jeza; nezajezljivo sovraštvo nasprotnikov

nèzajezljívo

prisl.:

preobrazba družbe nezajezljivo napreduje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

nèzapopadljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í) star. nerazumljiv, nedojemljiv: nezapopadljiv vzrok; to so zanj nezapopadljive stvari / nezapopadljivo ravnanje

nèzapopadljívo

prisl.:

nekaj nezapopadljivo težkega mu je leglo na dušo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

nèzaupljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki ni zaupljiv: nezaupljiv človek; zelo nezaupljiva je do sosedov / pogledal ga je z nezaupljivim pogledom

nèzaupljívo

prisl.:

nezaupljivo gledati

na vprašanja je odgovarjal nekoliko nezaupljivo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

nèzgrešljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)

1. ki ne zgreši: bil je nezgrešljiv strelec / nezgrešljiva puška / ekspr.: vodi ga nezgrešljiv pesniški instinkt; nezgrešljiva presoja
2. ki se ne da zgrešiti, prezreti: ima nezgrešljiv obraz / ekspr. tako obnašanje je njegova nezgrešljiva posebnost velika
// knjiž. začutil je nezgrešljiv smrad razpadajočega trupla značilen, tipičen

nèzgrešljívo

prisl.:

vojaki so nezgrešljivo zadevali cilj

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

nèzmotljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í) nav. ekspr. ki se ne zmoti, ne moti: tega celo naš nezmotljivi učitelj ni pričakoval; nikar ne misli, da si nezmotljiv / nezmotljiv čut, spomin; nezmotljivo merilo zanesljivo
// nezmotljiv strelec ki ne zgreši

nèzmotljívo

prisl.:

nezmotljivo ugotavljati

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

nèžaljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í) ki ni žaljiv: nežaljiv dovtip, humor; njegova vprašanja so bila mirna, nežaljiva / v polemiki je bil oster, a nežaljiv

nèžaljívo

prisl.:

nežaljivo se vesti

nežaljivo dovtipen človek

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

nèžív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í)

1. nasproten, drugačen od živega: nežive sestavine, snovi, stvari / živa in neživa narava voda, zemlja, zrak, nebesna telesa
// knjiž. tak, kot bi bil mrtev: bose noge so nežive počivale v travi; stal je prikovan v tla, kot neživ
2. ki je brez izrazitih potez, značilnosti: osebe v romanu so nežive / hladen, neživ glas / kulturno neživ čas

nèžívo

prisl.:

neživo opisovati kaj

sam.: samostalniki, ki označujejo neživo

razvoj živega iz neživega

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

nivó -ja m (ọ̑)

1. višina (ravne) površine česa: nivo cestišča, pločnika; nivo vode se dviga; zmanjšati razlike v nivojih; kletni prostori pod nivojem zemljišča / križišče cest na različnih nivojih
♦ geogr. morski nivo povprečna zgornja meja, črta morja kot izhodišče za merjenje nadmorske višine; morska gladina
2. publ., navadno s prilastkom kar opredeljuje kvalitativno vrednost pojava, raven: drama dosega evropski nivo; dvigati izobrazbeni, kulturni, življenjski nivo prebivalstva; nivo časopisa je nizek; nekateri filmi so zdrknili na nivo obrti
// kar opredeljuje kvantitativno vrednost pojava: produkcija je padla na lanskoletni nivo; nivo gospodarskega razvoja
3. publ., s prilastkom stopnja v razvrstitvi po položaju, pristojnosti, pomembnosti, raven: razprava bo tekla na vseh nivojih; analize so bile opravljene na nivoju občine, republike / konferenca na najvišjem nivoju konferenca vodilnih oseb, navadno šefov držav
● publ. pisec neprepričljivo prehaja z estetskega nivoja na sociološki področja; publ. biti na nivoju biti dober, kvaliteten; publ. pojava sta na istem nivoju sta enakovredna; sta istovrstna; publ. biti pod nivojem biti podpovprečen, nekvaliteten, slab

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

norčljív -a -o prid. (ī í) redko norčav: norčljiv človek / zaslišal je norčljiv smeh

norčljívo

prisl.:

norčljivo odgovarjati

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

občutljív -a -o prid., občutljívejši (ī í)

1. sposoben občutiti, zaznavati: občutljivi in neobčutljivi deli organizma; ugotoviti, če so prsti še občutljivi; čutnice so občutljive le za določene dražljaje / knjiž. estetsko, likovno občutljiv človek dovzeten
// sposoben zelo občutiti, zaznavati: nekateri ljudje so bolj občutljivi kot drugi; pokostnica je občutljiva in ob udarcu zelo boli / občutljiv za mraz, vremenske spremembe / ekspr. njegovo občutljivo uho se je upiralo taki glasbi; pren. je občutljiv za resnico
2. sposoben čustvovati, doživljati: razumen in občutljiv igralec; bil je najobčutljivejši med nami vsemi / ima občutljivo srce
// ki se hitro čustveno vznemiri, zlasti negativno: bolehni otroci so občutljivi / umetnik je občutljiv za svoje delo / vsak je občutljiv, če gre za njegovo dobro / ne bodi no tako občutljiv, saj ni mislil nič hudega zamerljiv
3. v zvezi z za pri katerem pod vplivom česa nastane sprememba, reakcija: vitamini so občutljivi za kemične vplive; za svetlobo občutljiva snov; pren. naš narodni obstoj je občutljiv za spremembe v sosednjih državah
4. ki pokaže že zelo majhno količino merjenega: meriti z občutljivimi aparati, instrumenti; občutljiv sprejemnik; pren., ekspr. pesnik je najobčutljivejši aparat za vsak duhovni utrip
5. ki ni sposoben uspešno prenesti negativnih okoliščin, vplivov: čiščenje občutljivih tkanin; skladiščenje občutljivega blaga
● paziti na red zlasti pri občutljivih otrocih dovzetnih za bolezen; ekspr. ranili so ga tam, kjer je najbolj občutljiv naredili so tisto, kar ga je najbolj prizadelo; publ. ideološko občutljiva tema neprijetna, težavna; bombe so vrgli na najbolj občutljive sovražnikove točke na kraje, kjer so mu prizadeli največ škode

občutljívo

prisl.:

mesto je živ organizem, ki občutljivo reagira na spremembe

občutljivo se vesti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

obotavljív -a -o prid. (ī í) ki se (rad) obotavlja: obotavljiv človek / opisovanje junakovega obotavljivega vedenja / slišati je bilo obotavljivo trkanje

obotavljívo

prisl.:

obotavljivo odgovoriti, sesti

●

ekspr. obotavljivo je prihajal večerni hlad počasi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

obregljív -a -o prid. (ī í) ekspr. ki se (rad) obrega: obregljiv človek / namenoma je preslišal njene obregljive besede

obregljívo

prisl.:

obregljivo odgovoriti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

obrekljív -a -o prid. (ī í) ki (rad) obrekuje: obrekljiv človek / pog. obrekljivi jeziki

obrekljívo

prisl.:

obrekljivo govoriti o kom

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

očarljív -a -o prid., očarljívejši (ī í) nav. ekspr. ki vzbuja pri kom zelo pozitiven čustveni odnos do sebe: očarljiva deklica; ni več mlada, je pa še vedno očarljiva / uprla je vanj svoje očarljive oči / očarljiv pogled, smehljaj / zazvenela je lahkotna, očarljiva melodija

očarljívo

prisl.:

očarljivo se nasmehniti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

oglušljív -a -o prid. (ī í) oglušujoč: oglušljiv hrup; oglušljivo pokanje, vpitje

oglušljívo

prisl.:

bobni so oglušljivo zaropotali

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

omahljív -a -o prid. (ī í) nesposoben, nezmožen za odločitev med dvema ali več možnostmi: omahljiv človek; glede tega je zelo omahljiv / omahljiv značaj
// ekspr. neodločen, negotov: bližal se je z omahljivimi koraki

omahljívo

prisl.:

omahljivo reči

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

omamljív -a -o prid. (ī í) omamen: omamljiva pijača / omamljive besede
// ekspr. močno, prijetno dišeč: omamljive vrtnice

omamljívo

prisl.:

omamljivo dišati

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

opazljív -a -o prid. (ī í) opazen: opazljiva napaka; razlika med njima je opazljiva / v ničemer ni opazljiv

opazljívo

prisl.:

komaj opazljivo se je nasmehnil

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

oprijemljív -a -o prid., oprijemljívejši (ī í) knjiž.

1. s čuti zaznaven: zakoni oprijemljivega sveta; pren. oprijemljiva zaznava, predstava
// določljiv, opredeljiv: pojav je dovolj oprijemljiv / poiskati oprijemljiv primer
2. ki se rad oprime: oprijemljivo blago

oprijemljívo

prisl.:

spomin je oprijemljivo blizu

sam.: rad bi kaj oprijemljivega

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

osupljív -a -o prid. (ī í) nav. ekspr. ki koga osupne: osupljiv prizor; osupljivi rezultati; osupljiva novica
// zelo velik: dosegel je osupljiv uspeh; njegova odkritost je naravnost osupljiva

osupljívo

prisl.:

osupljivo odgovoriti

osupljivo preprosto prikazati

fant je osupljivo priden

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

otipljív -a -o prid., otipljívejši (ī í)

1. ki se da otipati: otipljiv izrastek na kosti; bula je otipljiva; to je resnica, otipljiva kakor kamen
// ekspr. snoven, stvaren: poleg otipljivih dobrin so tudi neotipljive; zanj obstaja samo to, kar je otipljivo
2. ekspr. lahko ugotovljiv, zaznaven: prvi otipljivi rezultati, uspehi; njegov namen je otipljiv; ta napaka, razlika je prav otipljiva
// prepričljiv, jasen: otipljiv dokaz, primer / otipljiv načrt uresničljiv
● ekspr. zamisel dobiva otipljivo podobo se uresničuje; ekspr. v pripovedovanju je skoraj plastično otipljiv nazoren

otipljívo

prisl.:

otipljivo dokazovati, pripovedovati

sam.: nič otipljivega niso našli

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

pazljív -a -o prid., pazljívejši (ī í)

1. ki dela, si prizadeva, da se ne zgodi kaj neprijetnega, nezaželenega: po nesreči je postal bolj pazljiv
2. zavestno (miselno) zbran: pazljiv poslušalec, učenec; biti pazljiv pri delu
● nič ni ušlo njenim pazljivim očem vse je opazila
// ki poteka, se opravlja z veliko miselno zbranostjo: pazljivo branje / pazljivo ravnanje z aparati
3. redko pozoren, uslužen: do nje je bil vedno pazljiv

pazljívo

prisl.:

pazljivo brati, opazovati

pazljivo opravljati svoje delo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

pecívo -a s (í) pečeno živilo iz moke, mleka, sladkorja, maščobe in drugih dodatkov: jesti pecivo; v sobi je zadišalo po pecivu; postregla mu je s čajem in pecivom; pecivo okrogle oblike; pecivo iz krhkega, kvašenega testa; tovarna peciva / čajno pecivo drobno pecivo za k čaju; drobno pecivo majhne oblike, teže; slano pecivo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

pívo -a s (í) alkoholna pijača iz slada, hmelja, vode in kvasa: za žejo pije pivo; hladno, spenjeno, sveže pivo; sodček, steklenica, vrček piva / črno temne, svetlo pivo svetlo rumene barve; odprto pivo ki se prodaja sproti natočeno iz soda; plzensko pivo / elipt., pog. popil je pet piv / malo pivo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

plašljív -a -o prid. (ī í)

1. ki se (rad) splaši: kupil je plašljivega konja
2. knjiž. boječ, bojazljiv: plašljiv otrok; plašljiva ženska / v začetku je bil bolj tih in plašljiv

plašljívo

prisl.:

plašljivo pogledovati, stopati

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

pletívo -a s (í) kar je namenjeno za pletenje: plesti z naravnimi pletivi / šibe, vitre in drugo pletivo / rada nosi pletiva pletena oblačila

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

podsmehljív -a -o prid. (ī í) knjiž. posmehljiv: postal je zbadljiv in podsmehljiv / njegov podsmehljivi glas

podsmehljívo

prisl.:

podsmehljivo jo je pogledal

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

pomanjkljív -a -o prid. (ī í)

1. ki nima vseh sestavnih delov celote, enote: pomanjkljiv naslov; predložili so pomanjkljive podatke; pomanjkljiva oprema
2. ki ni v skladu z zahtevanimi lastnostmi, zahtevano kakovostjo: pomanjkljivo delo, popravilo / pomanjkljiva znanstvena metoda / pomanjkljiva izobrazba; pomanjkljivo znanje / pomanjkljiva prehrana
3. ki ne obstaja v zadostni, zadovoljivi meri: pomanjkljivi dokazi; pomanjkljive informacije; pomanjkljiva navodila
● ekspr. prišla je v pomanjkljivi obleki neprimerno, nedostojno oblečena

pomanjkljívo

prisl.:

pomanjkljivo govoriti tuje jezike

pomanjkljivo oblečena ženska

pomanjkljivo opremljeno stanovanje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

pomenljív -a -o prid., pomenljívejši (ī í)

1. ki je tak, da se da iz njega kaj spoznati, dojeti: odgovoril je s pomenljivim naglasom; pomenljiv nasmešek, pogled / obraz portretiranca je plastičen in pomenljiv / pomenljive sanje
2. knjiž. pomemben, važen: to je bil pomenljiv čas; odkritje je za razvoj znanosti zelo pomenljivo

pomenljívo

prisl.:

pomenljivo se nasmehniti, zakašljati

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

pomirljív -a -o prid., pomirljívejši (ī í)

1. ki pomirja: pomirljiv govor; pomirljivo delo
2. ki se da pomiriti: že po naravi je pomirljiv / otroci so bili takoj pomirljivi

pomirljívo

prisl.:

na tovariše je vplival pomirljivo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

porogljív -a -o prid. (ī í) ki zelo očitno, grobo izraža negativen, odklonilen odnos do koga, navadno z vsebinsko pozitivnimi besedami: v pogovoru je bil velikokrat porogljiv / govoril je s porogljivim glasom porogljivo
// njegov obraz je imel porogljiv izraz; porogljiv nasmeh / pripombe s porogljivim prizvokom / porogljive besede

porogljívo

prisl.:

porogljivo ga je gledal

porogljivo govoriti, se smejati

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

posmehljív -a -o prid. (ī í) ki izraža negativen, odklonilen odnos do koga, navadno z vsebinsko pozitivnimi besedami: posmehljiv izraz na obrazu; moti jo njegov posmehljivi nasmeh / posmehljive opazke
// ki prezira splošno veljavne vrednote: posmehljiv človek

posmehljívo

prisl.:

posmehljivo gledati, reči, vprašati

posmehljivo izrečene besede

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

potrpežljív -a -o prid., potrpežljívejši (ī í) ki prenaša kaj neprijetnega, neugodnega brez izražanja nejevolje: potrpežljiv bolnik; potrpežljivi potniki
// ki se mirno obnaša do koga, mirno ravna z njim kljub neprijetnostim: biti potrpežljiv s pacienti; mati je bila zelo potrpežljiva z otroki
// ki vztrajno, brez nejevolje dela zlasti kaj neprijetnega, dolgotrajnega: prijazna in potrpežljiva gospodinja / potrpežljivo čakanje; potrpežljivo delo vzgojiteljev / s potrpežljivo vztrajnostnjo je prebiral zapiske

potrpežljívo

prisl.:

potrpežljivo ga je čakala

potrpežljivo poslušati

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

poželjív -a -o prid. (ī í) ki čuti, ima veliko željo po čem, zlasti po zadovoljevanju spolne ljubezni, sle: poželjiv moški; je zelo poželjiva
// ki vsebuje, izraža tako željo: poželjiv pogled; imeti poželjive misli / poželjivi prsti so segli po sadju

poželjívo

prisl.:

poželjivo gledati

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

prašívo -a s (í) agr. kemično sredstvo v prahu za zatiranje rastlinskih škodljivcev, bolezni: uporaba prašiv v poljedelstvu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

prátvorívo -a s (ȃ-í) biol. protoplazma: spremembe v pratvorivu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

predirljív -a -o prid. (ī í)

1. močen in neprijetno visok: predirljiv glas, klic, krik, žvižg; predirljivo zvonjenje / predirljiv zvonec
2. v zvezi s pogled, oko s katerim se hočejo odkriti misli koga: gledati s predirljivim pogledom; predirljive oči
● redko predirljiv mraz hud, oster

predirljívo

prisl.:

predirljivo jo je gledal

telefon je predirljivo zazvonil

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

predívo -a s (í) vlakna naravnega ali umetnega izvora za predenje: česati predivo; puliti predivo iz kodelje; dolgo in tanko predivo / bombažno, konopljeno, laneno predivo / s predivom mašiti špranje
♦ tekst. mikati predivo; umetno celulozno predivo; česano predivo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

preglušljív -a -o prid. (ī í) ki se da preglušiti: zvonjenje telefona je bilo težko preglušljivo
// ki preglušuje: preglušljivi kriki groze

preglušljívo

prisl.:

preglušljivo je zavpil

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

preljubeznív -a -o prid. (ī í) ekspr. zelo ljubezniv: bila je preljubezniva gostiteljica

preljubeznívo

prisl.:

preljubeznivo ga je pozdravila

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

prenikljív -a -o prid. (ī í) knjiž. močen in neprijetno visok; predirljiv: prenikljiv žvižg

prenikljívo

prisl.:

prenikljivo je pozvonilo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

prepričljív -a -o prid., prepričljívejši (ī í)

1. ki ne vzbuja pomislekov, dvoma o resničnosti, pravilnosti: to je prepričljiv dokaz za pravilnost, o pravilnosti napisanega; njegov odgovor je bil prepričljiv; psihološko prepričljiv / govornik je bil jasen in prepričljiv / knjiž. seveda ga poznam, je bil vprašani prepričljiv je vprašani prepričljivo odgovoril
● publ. umetnikova prepričljiva igra dobra, kvalitetna
2. ki ima določene lastnosti, značilnosti v taki meri, da se ne dvomi, da bi moglo biti drugače, kot je: ti uspehi so prepričljivi / bil je prepričljiv zmagovalec kolesarske dirke

prepričljívo

prisl.:

prepričljivo govoriti

prepričljivo zmagati

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

presenetljív -a -o prid., presenetljívejši (ī í) ki koga preseneti: presenetljiv odgovor; našli so presenetljivo rešitev; s presenetljivo preudarnostjo je upravljala tovarno
// ekspr. zelo velik: moštvo je doseglo presenetljiv uspeh; razlika med njima je presenetljiva

presenetljívo

1. prislov od presenetljiv: presenetljivo je reagiral na njegove obtožbe
2. ekspr. zelo: vzpon na goro je bil presenetljivo lahek; presenetljivo strma pot; presenetljivo lepo je oblečena; sam.: nič presenetljivega se ni zgodilo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

presunljív -a -o prid. (ī í)

1. ki vzbuja močen čustveni odziv, zlasti
1. a) sočutje, žalost: presunljiv prizor; presunljivo ihtenje
2. b) ekspr. občudovanje: spoznal sem lepo, presunljivo severno deželo
2. ekspr. predirljiv: pevke so pele s presunljivim glasom; presunljiv krik; presunljivi zvoki sirene; zaslišal se je presunljiv žvižg / uprl je vanjo svoj presunljivi pogled
● iron. to je že kar presunljiva naivnost zelo velika

presunljívo

prisl.:

presunljivo jokati

presunljivo piskati, zakričati

presunljivo pogledati

iron. ta motiv ni presunljivo nov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

pretresljív -a -o prid., pretresljívejši (ī í) ki vzbuja močen čustveni odziv, zlasti

a) sočutje, žalost: pretresljivi dogodki; njen jok je bil pretresljiv; ekspr. do solz pretresljiv prizor; to je ena najpretresljivejših izpovedi; pretresljiva zgodba
b) ekspr. občudovanje: prevzela ga je pretresljiva lepota morja, gor
// ekspr. zelo velik: to so pretresljivi zneski; delal je s pretresljivo vnemo

pretresljívo

prisl.:

pretresljivo jokati

pretresljivo opisati nesrečo

●

ekspr. dečka sta si pretresljivo podobna zelo; iron. to ni ravno pretresljivo novo zelo; sam.: to ni nič pretresljivega

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

prezanimív -a -o prid. (ī í) ekspr. zelo zanimiv, privlačen: to je prezanimiva knjiga, slika

prezanimívo

prisl.:

prezanimivo pripovedovati

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

prezirljív -a -o prid. (ī í) ki vsebuje, izraža prezir: prezirljiv glas, pogled; njegove prezirljive besede so jo užalile; prezirljivo vedenje

prezirljívo

prisl.:

prezirljivo govoriti, se vesti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

prežív -a -o stil. -ó prid. (ȋ í) nav. ekspr. preveč živ, živahen: preživ otrok / preživa domišljija / prežive barve obleke

prežívo

tudi preživó prisl.:

vsega se še preživo spominja

preživo čuteče srce

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

prijenljív -a -o prid. (ī í) star. popustljiv: bil je zelo prijenljiv; v tem pogledu ni bila vlada prav nič prijenljiva / večkrat so morali poiskati prijenljive rešitve sporazumne

prijenljívo

prisl.:

z njim je govoril prijazno in prijenljivo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

prilizljív -a -o prid. (ī í) star. priliznjen: prilizljiv človek / verjela je sladkim prilizljivim besedam

prilizljívo

prisl.:

prilizljivo govoriti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

prisekljív -a -o prid. (ī í) nar. piker, zbadljiv: prisekljiv človek / prisekljive besede

prisekljívo

prisl.:

prisekljivo odgovoriti, zavrniti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

privoščljív -a -o prid. (ī í) ki drugemu privošči, navadno kaj slabega, hudega: zloben in privoščljiv človek; bila je privoščljiva / privoščljiv nasmeh, pogled

privoščljívo

prisl.:

privoščljivo se smejati

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

prizanesljív -a -o prid., prizanesljívejši (ī í)

1. ki za prestopek, negativno dejanje ne kaznuje rad: prizanesljiv človek; očetovsko prizanesljiv; starši so bili z njim preveč prizanesljivi
2. ki ima razumevajoč, strpen odnos do koga: v takih primerih so ljudje bolj prizanesljivi drug do drugega; po teh življenjskih izkušnjah je postal prizanesljivejši do vsega
// ki izraža, kaže tak odnos: prizanesljiv nasmeh; prizanesljive besede; njegova kritika, sodba je prizanesljiva; prizanesljivo ravnanje / prizanesljiv odnos do koga
● ekspr. prizanesljive življenjske okoliščine ugodne; ekspr. prizanesljiva zima blaga

prizanesljívo

prisl.:

prizanesljivo se nasmehniti

prizanesljivo ravnati s kom

odgovoril je zelo prizanesljivo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

prodirljív -a -o prid. (ī í) star.

1. predirljiv: imeti prodirljiv glas / prodirljive oči
2. prodoren: prodirljiv poznavalec umetnosti / prodirljivo pisanje

prodirljívo

prisl.:

prodirljivo gledati

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

pronicljív -a -o prid. (ī í)

1. ki ima veliko sposobnost za spoznavanje, razčlenjevanje: pronicljiv raziskovalec / ima pronicljiv čut za pravičnost; občudovali so ga zaradi njegovega pronicljivega duha / njegove sodbe so pronicljive; pronicljivo premišljanje / s svojim pronicljivim pogledom ga je spravil v zadrego / ima obraz s pronicljivimi očmi
2. ekspr. visok, rezek: pronicljivo kričanje
● redko apnenec je pronicljiv prepusten

pronicljívo

prisl.:

pronicljivo gledati, govoriti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

pronikljív -a -o prid. (ī í) pronicljiv: pronikljiv znanstvenik / zaradi pronikljivega opazovanja so bili rezultati raziskave dobri / govornikov pronikljivi glas je odmeval po dvorani

pronikljívo

prisl.:

pronikljivo ga je pogledal

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

radožív -a -o prid. (ȋ í) knjiž. ki rad živi, uživa: radoživi mladi mož je vedno bolj zanemarjal svojo ženo / radoživa renesansa / radoživ nasmeh / radoživ plevel

radožívo

prisl.:

radoživo pogledovati za dekleti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

razberljív -a -o prid. (ī í) ki se da razbrati: težko razberljiv napis / publ. delo ima razberljiv naslov poveden, pomenljiv

razberljívo

prisl.:

s kakšnim namenom je bilo delo izdano, je razberljivo iz uvoda

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

razburljív -a -o prid., razburljívejši (ī í)

1. ki se (rad) razburja: razburljiv človek; bolnik je postal razburljiv / biti razburljive narave
2. ki razburi: razburljiv dogodek; razburljiva novica, zgodba
// ki je poln vznemirljivih dogodkov: razburljiv dan, sestanek; tekma je bila zelo razburljiva / razburljivo življenje / razburljiv poklic

razburljívo

prisl.:

razburljivo živeti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

razstrelívo -a s (í) eksplozivna snov, ki se uporablja za orožje ali razstreljevanje: razstrelivo je eksplodiralo; izdelovati, uporabljati razstrelivo; napolniti rov z razstrelivom; razstrelivo z veliko rušilno močjo; skladišče razstreliva; strokovnjak za razstreliva
♦ kem. inicialno razstrelivo s katerim se povzroči eksplozija glavnega naboja; jedrsko razstrelivo; varnostno razstrelivo ki zaradi nizke eksplozijske temperature pri eksploziji ne povzroča eksplozije metana; teh. brizantno razstrelivo ki ima veliko rušilno moč; voj. plastično razstrelivo ki se da gnesti in potrebuje za aktiviranje detonator

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

razumljív -a -o prid., razumljívejši (ī í) ki se da razumeti: razumljiv pojav; razumljiva razlaga; zgodba je razumljiva; lahko, popolnoma, težko razumljiv / moderna umetnost je premalo razumljiva / njena skrb za otroke je razumljiva
// ki se mu da ugotoviti pomen: razumljivi znaki; komaj razumljive besede / razumljiva izgovarjava razločna

razumljívo

prisl.:

razumljivo pisano besedilo

/ v povedni rabi: razumljivo je, da se ne more strinjati; zdi se razumljivo, da bi rad obiskal te kraje

/ elipt. nima posluha, razumljivo; sam.: tak pojav je nekaj vsakdanjega, razumljivega

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

razžaljív -a -o prid. (ī í) star. žaljiv: razžaljive besede

razžaljívo

prisl.:

razžaljivo govoriti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

redívo -a s (í) knjiž. hranilne snovi: ker je rediva dosti, se zarodek razvije do končne stopnje / jajčno redivo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

sámodopadljív -a -o prid. (ȃ-ī ȃ-í) star. samozadovoljen, samovšečen: to je samodopadljiv človek / obšla ga je samodopadljiva misel; njegovo samodopadljivo govorjenje

sámodopadljívo

prisl.:

odgovoril je samodopadljivo

samodopadljivo se je ogledovala v zrcalu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

sív -a -o stil. -ó prid. (ȋ í)

1. ki je take barve kot pepel: gost siv dim; sivi lasje; siva megla; vojaki v sivih uniformah; ima sive oči; nebo je bilo sivo; siv v obraz; pepelnato, prsteno, srebrno, svinčeno siv; siv kot golob / v ljudski pesmi siva skala / sivo jesensko jutro / siva barva
// ki ima lase take barve: siv starček; je še mlad, toda že siv / ekspr. takrat boš imel že sive lase boš že star; v kratkem času je postal siv je osivel; njegova siva glava je vzbujala spoštovanje njegovi sivi lasje kot znamenje starosti; ekspr. še v sivi starosti dela v visoki starosti
2. ekspr. ki je brez posebnosti, neizrazit in deluje zato pusto, dolgočasno: reportažno siv stil / sivo, prazno življenje / siva vsakdanjost / prikazovati kaj v sivih barvah
// za človeka neprijeten, dolgočasen: to so bili zanj sivi dnevi / sive, melanholične misli / svojo prihodnost vidi precej sivo
● ekspr. zaradi tega si ne delaj sivih las ne bodi v skrbeh, ne skrbi; ekspr. bilo je v sivi davnini pred zelo dolgim časom, zdavnaj; ekspr. siva eminenca kdor prikrit, iz ozadja odloča o vsem pomembnem
♦ agr. siva plesen glivična bolezen, ki se kaže kot sivkasta prevleka na zelenih delih rastline; anat. (siva) možganska skorja siva plast na površju velikih možganov z ganglijskimi celicami; siva živčna snov; bot. siva jelša jelša z gladkim sivim lubjem in na spodnji strani sivkastimi, gosto dlakavimi listi, Alnus incana; siva mušnica lističasta, mušnici podobna goba, Amanita rubescens; siva grozdna plesen glivica, ki povzroča bolezen dozorevajočih jagod vinske trte, Sclerotinia fuckeliana; geogr. Siva Istra srednja Istra, za katero je značilen fliš; med., vet. siva mrena očesna bolezen, pri kateri postane leča motna; metal. sivi grodelj grodelj s sivo prelomno ploskvijo; petr. sivi peščenjak; zool. sivi medved grizli; siva kuščarica martinček; siva penica penica rdečkasto rjavkaste barve s sivo kapico na glavi, Sylvia communis; siva podgana; siva veverica veverica z velikimi ušesi in širokim repom z belo liso na koncu, po izvoru iz Severne Amerike, Sciurus carolinensis; siva vrana kavka; siva žolna manjša siva ptica s črno progo pod kljunom; pivka

sívo

prisl.:

sivo se oblačiti

sivo bled obraz

sivo popleskane stene

/ piše se narazen ali skupaj: sivo lisast ali sivolisast; sivo moder; sivo zelen; sam.: moški v sivem sivo oblečen; okras v rjavem in sivem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

sivo...1 prvi del zloženk nanašajoč se na siv: sivodlak, sivolasec, sivorep

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

sivo...2 prvi del zloženk, kakor sivolisast, sivorjav ipd., gl. siv

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

skrbljív -a -o prid. (ī í) knjiž. skrben: skrbljiva gospodinja / njegovi starši so kar preveč skrbljivi / očetovsko skrbljiv pogled / zdeli so se mu nemirni in skrbljivi zaskrbljeni

skrbljívo

prisl.:

skrbljivo negovati bolnika

skrbljivo počesani lasje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

slepljív -a -o prid. (ī í) ki slepi, zaslepljuje: slepljiva luč / slepljiv videz sreče

slepljívo

prisl.:

lažnivo in slepljivo govoriti

slepljivo bele stene

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

spakljív -a -o prid. (ī í) ekspr. ki se (rad) spakuje: spakljiv otrok; ta človek je preveč spakljiv in nenaraven / govoriti s spakljivim glasom / spakljiv smeh; spakljivo vedenje

spakljívo

prisl.:

spakljivo se nasmehniti

spakljivo našobljene ustnice

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

spodbudljív tudi izpodbudljív -a -o prid. (ī í) spodbuden: njegov glas je spodbudljiv; spodbudljive besede

spodbudljívo

tudi izpodbudljívo prisl.:

spodbudljivo se nasmehniti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

spogledljív -a -o prid. (ī í) ki izraža naklonjenost, simpatijo do osebe drugega spola, navadno z opaznim pogledovanjem, vedenjem: bila je ljubezniva, ne pa spogledljiva; spogledljivo dekle / spogledljiv pogled, smehljaj; spogledljivo vedenje
// ekspr. nenavaden, opazen: ima spogledljivo pričesko / spogledljiva toaletna mizica

spogledljívo

prisl.:

spogledljivo pogledovati

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

spoštljív -a -o prid., spoštljívejši (ī í) ki ima, kaže spoštovanje: ta človek je zelo spoštljiv; spoštljiv do staršev, učitelja / spoštljiv glas, pogled; njegove besede so bile spoštljive / spoštljiv naslov
● ekspr. stati v spoštljivi razdalji v razdalji, ki jo zahteva spoštovanje, previdnost; ekspr. v banki ima naloženo spoštljivo vsoto denarja (zelo) veliko; evfem. zdaj je že v spoštljivih letih star, starejši

spoštljívo

prisl.:

spoštljivo govoriti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

spotakljív -a -o prid. (ī í) ekspr. neprimeren, nespodoben: spotakljiva pesem, slika; spotakljiva tema / spotakljiva trditev / moralno, politično spotakljiv

spotakljívo

prisl.:

spotakljivo govoriti

sam.: v opisu ni nič spotakljivega

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

spotikljív -a -o prid. (ī í) ekspr. neprimeren, nespodoben: spotikljive zgodbe; spotikljivo vedenje / spotikljivo pravilo
● zastar. ljudje tu niso spotikljivi se ne spotikajo ob kaj, nad čim

spotikljívo

prisl.:

spotikljivo govoriti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

spravljív -a -o prid., spravljívejši (ī í) pripravljen spraviti se: spravljiv človek / oče je govoril s spravljivim glasom / ekspr. imeti spravljivo srce / spravljive besede

spravljívo

prisl.:

spravljivo govoriti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

spremenljív -a -o prid. (ī í) ki se da spremeniti: spremenljiva oblika predmeta; spremenljiva razdalja; temperatura v skladišču je spremenljiva / spremenljiv rok
// ki se spremeni, spreminja: spremenljive cene; hitrost je zelo spremenljiva / spremenljivo razpoloženje; spremenljivo vreme / biti spremenljive narave
♦ astr. spremenljiva zvezda zvezda, ki periodično spreminja svetlobo, sij; elektr. spremenljivi upor; fiz., mat. spremenljiva količina; lingv. spremenljivi del besede

spremenljívo

prisl.:

spremenljivo oblačno bo

/ v povedni rabi jutri bo spremenljivo in vetrovno

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

sramežljív -a -o prid. (ī í) ki v svojem vedenju, ravnanju kaže zadržanost, sram: tih, sramežljiv fant; otrok je pretirano sramežljiv / biti sramežljiv v ljubezni
// ki vsebuje, izraža zadržanost, sram: sramežljiv nasmeh, pogled; sramežljivo čustvo

sramežljívo

prisl.:

sramežljivo gledati v tla

sramežljivo zardevati

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

srhljív -a -o prid. (ī í) ki vzbuja srh: srhljiv prizor / srhljiv dotik; pogled v prepad je bil srhljiv / srhljiva kriminalka
● ekspr. srhljiva natančnost zelo velika

srhljívo

prisl.:

prazne očesne jamice so srhljivo strmele vanj

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

stakljív tudi iztakljív -a -o prid. (ī í) ekspr. ki (rad) stika, išče: stakljiv otrok / požrešni in stakljivi vrabci
● ekspr. ima stakljive oči hitro vse opazi, vidi

stakljívo

tudi iztakljívo prisl.:

stakljivo brskati med papirji

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

steljívo -a s (í) agr. kar se uporablja za pokrivanje zemlje, zlasti okrog sadnega drevja, da se zavarujejo korenine ali plodovi: trositi steljivo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

strahljív -a -o prid. (ī í) star. strašljiv: njegova strahljiva zunanjost ni vlivala zaupanja
● star. fant je strahljiv boječ

strahljívo

prisl.:

njen krik je strahljivo odjeknil v noč

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

strašljív -a -o prid. (ī í)

1. ki vzbuja strah: strašljiv videz gradu; strašljiva globina / strašljiva zgodba / znebiti se strašljivih dvomov
2. redko boječ, bojazljiv: strašljiv človek; nikoli ni bil strašljiv

strašljívo

prisl.:

strašljivo se ozirati

njene besede so zvenele skoraj strašljivo

●

ekspr. zdel se ji je strašljivo tuj zelo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

strelívo -a s (í) kar se uporablja zlasti za polnjenje strelnega orožja: razdeliti orožje in strelivo vojakom; topovsko strelivo; skladišče streliva

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

strpljív -a -o prid. (ī í) star.

1. strpen: strpljiv človek; biti strpljiv do drugih
2. potrpežljiv: strpljivi gostje

strpljívo

prisl.:

strpljivo čakati

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

studljív -a -o prid. (ī í) zastar. gnusen: studljiva žival / studljiv obraz

studljívo

prisl.:

glas ji je zvenel studljivo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

sumljív -a -o prid., sumljívejši (ī í) ki vzbuja sum: zaradi svojega vedenja ji je postal sumljiv; sumljiva oseba / sumljive okoliščine; njegovo ravnanje se mi zdi sumljivo / ekspr. ženska sumljive preteklosti moralno oporečna
// bolnikova oteklina, temperatura je sumljiva / ekspr. vino sumljive barve

sumljívo

prisl.:

sumljivo se vesti

/ v povedni rabi sumljivo se jim je zdelo, da molči; sam.: če opazite kaj sumljivega, sporočite

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

svetívo -a s (í) snov za razsvetljavo: netiva in svetiva

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

šaljív -a -o prid. (ī í)

1. ki se (rad) šali: šaljiv človek; vedno je bil šaljiv
// ki vsebuje, izraža neresnost, smešnost, zabavnost: šaljiv prizor; šaljiva beseda, pripomba; šaljivo govorjenje / pogovor je obrnil na šaljivo stran
2. namenjen šalam, humorju: ilustracije v šaljivem časopisu
● organizirati šaljivo pošto igro na družabnih prireditvah, pri kateri si udeleženci pišejo šaljiva pisma

šaljívo

prisl.:

šaljivo govoriti, vprašati

♦

muz. šaljivo označba za izraz izvajanja scherzando; sam.: rad je povedal kako šaljivo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

ščegetljív -a -o [čəg in čeg] prid. (ī í)

1. občutljiv za ščegetanje: ščegetljiva koža; ščegetljiva mesta na telesu / bolnik je bil ščegetljiv; ščegetljiva kobila
2. dražljiv: ščegetljiv vonj po čebuli / ščegetljiva zgodba

ščegetljívo

prisl.:

ščegetljivo se smejati

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

škodljív -a -o prid., škodljívejši (ī í) ki komu (zdravstveno) škodi: škodljivi plini; te snovi so človeku, za človeka zelo škodljive / škodljiv zdravju
// ki povzroča, dela škodo: škodljive živali / škodljiv človek / moralno, politično škodljiv članek; škodljive ideje

škodljívo

prisl.:

škodljivo delovati, vplivati na kaj

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

škropívo -a s (í) kemično sredstvo, raztopljeno v vodi, za zatiranje bolezni, škodljivcev na rastlinah: škropivo proti plesni; škropiva za škropljenje sadnega drevja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

štedljív -a -o prid. (ī í) knjiž. varčen: štedljiv človek; bila je skrbna in štedljiva gospodinja

štedljívo

prisl.:

štedljivo ravnati z denarjem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

tkívo -a s (í)

1. skupek po obliki in funkciji podobnih celic živih bitij: tkivo se obnavlja, odmira, raste; poškodovati tkivo; bolno, zdravo tkivo; gobasto, mehko tkivo; razraščanje tkiva pri raku; sprememba tkiva / hrustančno, kostno tkivo; rastlinsko, živalsko tkivo / rakasto tkivo / telesno tkivo
♦ anat. krovno tkivo plast celic na površini kože ali sluznice; povrhnjica; maščobno, živčno tkivo; biol. celično, limfatično tkivo; oporno, vezivno tkivo; biol., bot. osnovno tkivo rastlinsko tkivo, ki lahko opravlja različne funkcije; bot. hranilno tkivo z rezervnimi snovmi napolnjeni del semena enokaličnic; krovno tkivo plast celic, ki pokriva nadzemne in podzemne dele rastline
2. publ., navadno s prilastkom skupek osnovnih, med seboj povezanih enot česa: tkivo mestnih zgradb / glasbeno tkivo; idejno, pripovedno tkivo romana; tkivo pesmi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

togotljív -a -o prid. (ī í)

1. ki se (rad) zelo razjezi, razdraži: že od nekdaj je bil togotljiv; postati togotljiv
2. ki izraža, kaže veliko jezo, razdraženost: togotljivo kričanje, vedenje

togotljívo

prisl.:

togotljivo govoriti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

tolažljív -a -o prid. (ī í) ki tolaži: njen glas je bil tolažljiv; tolažljiva misel, novica

tolažljívo

prisl.:

tolažljivo reči

sam.: povedati kaj tolažljivega

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

trdožív -a -o prid. (ȋ í) ki kljub zelo neugodnim okoliščinam, vplivom ne preneha biti, obstajati: trdoživ narod; trdoživa živalska vrsta; ta rastlina je zelo trdoživa / trdoživi ostanki kake miselnosti; trdoživ sistem / ekspr. kljub starosti je še izredno trdoživ odporen, vzdržljiv

trdožívo

prisl.:

trdoživo se boriti za neodvisnost

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

tvarívo -a s (í) redko snov, iz katere se kaj dela, izdeluje; gradivo, material: kot tvarivo uporabljajo bambus
// snov, iz katere je kaj narejeno, sestavljeno: tkanini se razlikujeta po tvarivu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

tvorívo -a s (í)

1. knjiž. snov, iz katere se kaj dela, izdeluje; gradivo, material: kamenje in glina kot tvorivo za vodno pregrado / bombaž, volna in druga tvoriva
// snov, iz katere je kaj narejeno, sestavljeno: tkanini se po tvorivu razlikujeta
2. les. že obdelan, predelan les, namenjen za nadaljnjo predelavo: poraba tvoriv; surovina, tvorivo in polizdelek / iverna tvoriva
♦ fot. film, fotografska plošča, fotografski papir

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

ubogljív -a -o prid., ubogljívejši (ī í) ki (rad) uboga: ubogljiv otrok; biti, postati ubogljiv; preveč, zelo ubogljiv / ekspr. avtomobil je ubogljiv in se ga da lepo voziti

ubogljívo

prisl.:

ubogljivo izpolnjevati ukaze

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

učívo -a s (í) šol. učna snov, učno gradivo: zanimivo podajati učivo; učivo morajo učenci razumeti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

udvorljív -a -o prid. (ī í) knjiž. dvorljiv: udvorljiv moški / udvorljiv pozdrav, priklon

udvorljívo

prisl.:

udvorljivo ji je nazdravil

udvorljivo pomagati

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

ujedljív -a -o prid., ujedljívejši (ī í)

1. nav. ekspr. ki si prizadeva z zlobnimi, ostrimi besedami prizadeti koga: ujedljiv človek; ta ženska je zelo ujedljiva; postati ujedljiv; ne bodi tako ujedljiv
// ki izraža tako prizadevanje: ujedljiv glas, smeh / ujedljive šale
2. star. ki pika: ujedljive žuželke / ujedljive kače strupene
// popadljiv: pazi, pes je ujedljiv

ujedljívo

prisl.:

ujedljivo govoriti, se smejati

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

ukazljív -a -o prid. (ī í) star. ukazovalen: biti ukazljiv

ukazljívo

prisl.:

veslo iz rok, je rekel ukazljivo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

umljív -a -o prid., umljívejši (ī í) knjiž. razumljiv, jasen: umljiva razlaga; vse besede so mi umljive; zapleten, težko umljiv / sama po sebi umljiva stvar
// razumljiv, logičen: taka reakcija je umljiva

umljívo

prisl.:

zelo umljivo razlagati

/ v povedni rabi: umljivo je, da nekaterih ni; zdaj mi je vse umljivo

/ elipt. uspeha so bili veseli, umljivo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

ustrežljív -a -o prid., ustrežljívejši (ī í) ki rad ustreže: ustrežljiv natakar; bila je prijazna in ustrežljiva / ustrežljive kretnje

ustrežljívo

prisl.:

ustrežljivo odpreti vrata

ustrežljivo ji je pomagal stopiti z voza

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

vabljív -a -o prid., vabljívejši (ī í) ki vsebuje, izraža željo vplivati na koga, da pride kam: vabljiv glas, smeh
// ki s svojimi lastnostmi vzbuja željo

a) iti, priti k njemu: vabljivi kraji / vabljive izložbe; vabljiva senca dreves / vabljivi vonji iz kuhinje
b) iti kam sploh: vabljiv večer; vabljivo sonce
c) spoznati ga, seznaniti se z njim: vabljiv film / vabljiva vsebina
č) dobiti, imeti ga: vabljivi predmeti na stojnicah / vabljive jedi / vabljive ustnice
d) lotiti se ga, začeti ga: vabljiva naloga; vabljiva gledališka vloga; vabljivo delo / za pisatelja vabljiva snov / vabljivi sprehodi v gozdu
e) izkoristiti ga: vabljive cene; vabljiva priložnost

vabljívo

prisl.:

vabljivo dišati

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

varívo -a s (í) knjiž. snov, pridobljena z varjenjem, kuhanjem: pripraviti varivo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

varljív -a -o prid. (ī í) ki vara, zavaja: varljiv nasmeh; varljive obljube / varljivi ovinki navidezno nenevarni
♦ obrt. varljivi rob notranji pregib roba iz tanjšega blaga, svile kot obroba pri debelejšem blagu ali če je blaga premalo
// ki ne ustreza resničnosti: varljiv občutek

varljívo

prisl.:

varljivo svetlikati se

varljivo blizu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

vezívo -a s (í)

1. snov, sredstvo za vezanje: narediti kit iz krede in veziva; kamni so zloženi v zid brez veziva; mehko, trdno vezivo; jajčni beljak kot vezivo; apno, cement in druga veziva / barvno, keramično vezivo; oljna veziva; pren. vezivo zgodbe
♦ grad. hidravlično vezivo ki se v vodi strdi; kem. anorganska in organska veziva
2. biol. tkivo z veliko vlaknate medceličnine, ki ima mehanske, obrambne in presnovne funkcije: vezivo je čvrsto, rahlo; poškodovati vezivo / embrionalno, podkožno vezivo
3. redko kar se uporablja za vezanje; vez: iz jute so naredili vezivo za privezovanje trt; srobot, vrvi in druga veziva
4. knjiž. vezenje: ukvarjala se je z vezivom

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

vpadljív -a -o prid. (ī í) raba narašča zelo opazen: vpadljiv vzorec blaga; vpadljive barve; imela je zelo vpadljivo obleko / vpadljiva ženska

vpadljívo

prisl.:

vpadljivo se oblačiti, vesti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

vprašljív -a -o prid. (ī í) knjiž. ki vzbuja dvom, pomisleke glede pravilnosti, sprejemljivosti: vprašljiva odločitev, trditev; moralno vprašljivo dejanje / nagnjenost k pretiravanju, prepirljivost in druge vprašljive lastnosti
// navadno v povedni rabi negotov, nezanesljiv: zaradi pomanjkanja sredstev je gradnja novega vrtca vprašljiva; zmaga ni več vprašljiva / pot skozi sotesko je včasih vprašljiva tvegana

vprašljívo

prisl.:

vprašljivo govoriti, razlagati kaj

/ v povedni rabi: tako trditi je vprašljivo; vprašljivo je, ali bodo načrt mogli uresničiti vprašanje je; sam.: v članku je marsikaj vprašljivega

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

vsiljív -a -o prid., vsiljívejši (ī í)

1. ki si prizadeva doseči pri kom, da kljub odporu kaj vzame, sprejme: vsiljiv akviziter, trgovec
// ki si prizadeva doseči pri kom kaj sploh: vsiljiv prosilec; po naravi ni vsiljiv; ženske ga ne marajo, ker je preveč vsiljiv
// ki si kljub nezaželenosti, nasprotovanju prizadeva priti kam: vsiljivi obiskovalci; vsiljivi otroci / živali so odganjale vsiljive muhe in obade
2. ki izraža, kaže prizadevanje koga doseči kaj kljub nezaželenosti, nasprotovanju: vsiljiva prošnja; vsiljivo prigovarjanje / ni marala vsiljive domačnosti; vsiljiva ustrežljivost
// ekspr. ki obstaja, se pojavlja kljub nezaželenosti, odklanjanju: vsiljiva voda je zalivala vse od kraja / pregnati vsiljive misli / njegova navzočnost je bila vsiljiva
3. ekspr. neprijetno močno zaznaven, opazen: vsiljiv glas telefona; vsiljiv kos pohištva; vsiljiv vonj; vsiljive barve

vsiljívo

prisl.:

vsiljivo ponujati blago

vsiljivo spraševati, zanimati se za kaj

biti vsiljivo vljuden

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

vzkipljív -a -o prid. (ī í) ekspr. ki se hitro razjezi, razburi: biti vzkipljiv / človek vzkipljive narave

vzkipljívo

prisl.:

vzkipljivo reči

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

vznemirljív -a -o prid., vznemirljívejši (ī í) ki vznemirja: položaj na bojišču je vznemirljiv; vznemirljive novice / vznemirljivo umetniško delo; vznemirljivo odkritje, vprašanje / vznemirljiv človek; spolno vznemirljiv

vznemirljívo

prisl.:

vznemirljivo se vesti

vznemirljivo bolan

ekspr. vznemirljivo lep, mlad

sam.: nič vznemirljivega se ni zgodilo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

zadovoljív -a -o prid. (ī í)

1. ki je po lastnostih, kakovosti v skladu s pričakovanji, zahtevami, potrebami, željami: zadovoljiv odgovor; zadovoljiv uspeh; zadovoljiva rešitev problema; zadovoljivo zdravstveno stanje
2. redko zadovoljujoč: njen poklic je težek, a gotovo tudi zadovoljiv
3. zastar. zadovoljen: zadovoljiv nasmeh

zadovoljívo

prisl.:

zadovoljivo odgovoriti

zadovoljivo opravljati delo

zadovoljivo oskrbovan dom

sam.: spodbujanje k še bolj zadovoljivemu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

zadušljív -a -o prid. (ī í)

1. ki onemogoča dihanje, jemlje dih: zadušljiv dim, plin / zadušljiv kašelj
// ki zaradi pomanjkanja dobrega, svežega zraka otežuje dihanje, povzroča slabo počutje; zadušen: zadušljiv prostor / zadušljiva sopara, vročina
2. ki moreče, neprijetno deluje, vpliva: zadušljiv molk

zadušljívo

prisl.:

ozračje je zadušljivo onesnaženo

/ v povedni rabi v sobi je zadušljivo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

zafrkljív -a -o prid. (ī í) pog. ki (rad) draži koga, se norčuje iz koga: v pogovoru z njim je bil zafrkljiv / zafrkljiv pogled / zafrkljive besede

zafrkljívo

prisl.:

zafrkljivo se smejati

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

zajedljív -a -o prid., zajedljívejši (ī í) ki si (rad) prizadeva z zlobnimi, ostrimi besedami prizadeti koga: zajedljiv človek; ne bodi tako zajedljiv; z leti je postal še bolj zajedljiv
// ki izraža tako prizadevanje: zajedljiv smeh; zajedljive besede

zajedljívo

prisl.:

zajedljivo reči, vprašati

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

zajemljív -a -o prid. (ī í)

1. ki se da zajeti: zajemljiva snov / kratka, s pogledom zajemljiva razdalja / z literaturo zajemljivi svet
2. zastar. zanimiv: zajemljiv roman

zajemljívo

prisl.:

zajemljivo pripovedovati o čem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

zamerljív -a -o prid. (ī í) nav. ekspr. ki (rad) zameri: zamerljiv človek; ne bodi no tako zamerljiv, saj ni mislil nič hudega

zamerljívo

prisl.:

zamerljivo odgovoriti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

zanemarljív -a -o prid. (ī í) publ. ki se lahko ne upošteva, spregleda: majhne, vendar ne zanemarljive toplotne izgube
● publ. dobiti zanemarljivo finančno pomoč majhno, neznatno; publ. zanemarljivo vprašanje malo pomembno, nepomembno

zanemarljívo

prisl.:

zanemarljivo majhne razlike

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

zanesljív -a -o prid., zanesljívejši (ī í)

1. na katerega se da zanesti: zanesljiv človek, delavec; zanesljiva priča; biti zanesljiv pri delu; čustveno zanesljiv; politično ni preveč zanesljiv / zaupni dokumenti so v zanesljivih rokah; zanesljiv vir informacij / imeti zanesljiv občutek, okus; zanesljiv spomin dober
// ta avtomobil je trden in zanesljiv; zanesljiva tehtnica
2. ki ne vzbuja nobenega dvoma, pomislekov glede
1. a) uresničitve, nastopa, obstajanja: napovedali so mu zanesljiv poraz, uspeh; rešiti koga zanesljive smrti gotove
  // iskati zanesljiv zaslužek / ti podatki bodo zanesljiva osnova za oceno; zahtevati zanesljivo nakazovanje obrokov redno, zagotovljeno
2. b) resničnosti, pravilnosti: zanesljivega dokaza še nimamo; zanesljiva metoda; take primerjave niso vedno zanesljive; zanesljivo merilo za kaj / zanesljiva znamenja bolezni jasna, očitna
3. c) varnosti, uspešnosti: z zanesljivim gibom je odprl padalo; njihov položaj ni posebno zanesljiv; zanesljiva obramba proti bolezni; zanesljiva opora trdna

zanesljívo

prisl.:

počasi, toda zanesljivo izgublja

česar se loti, zanesljivo tudi izpelje

na to lahko zanesljivo računate

voziti zanesljivo

●

ekspr. njej zanesljivo ne bo verjel nikakor ne; publ. domače moštvo je zanesljivo zmagalo z razmeroma veliko razliko v rezultatu; sam.: nič zanesljivega ne ve

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

zaničljív -a -o prid. (ī í)

1. ki izraža zaničevanje: zaničljiv glas, izraz, pogled, vzdih; odgovoril mu je z zaničljivim smehom / zaničljiva beseda / zaničljiv pomen vzdevkov
2. ki zaničuje: bili so prijazni in prav nič zaničljivi

zaničljívo

prisl.:

zaničljivo govoriti o čem

zaničljivo pogledati koga

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

zanimív -a -o prid., zanimívejši (ī í)

1. ki zaradi posebnih, navadno pozitivnih lastnosti vzbuja zanimanje: zanimiv pogovor; zanimiv primer, problem; zanimiv roman; zanimiva predstava, tekma; zanimivo predavanje; to delo ni preveč zanimivo; tako življenje je zelo zanimivo / zanimivi kraji; park je izredno zanimiv; zanimiva pokrajina / zanimiv človek; ženska je zanimiva / zanimiv obraz; imeti zanimive oči / ekspr.: zanimiva misel duhovita, nenavadna; to je res zanimiva ugotovitev presenetljiva
2. publ. primeren, sprejemljiv: ta predlog za nas ni zanimiv / zanimive cene ugodne, primerne; njegova ponudba je zelo zanimiva vabljiva

zanimívo

1. prislov od zanimiv: zanimivo pisati, pripovedovati; zanimivo urejen park / v povedni rabi bilo je zanimivo
2. v medmetni rabi izraža začudenje, presenečenje: zanimivo, tudi on pravi tako; sam.: izvedeti kaj zanimivega

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

zapeljív -a -o prid., zapeljívejši (ī í)

1. s katerim si kdo prizadeva pridobiti ljubezensko naklonjenost koga: pogledala ga je z zapeljivim smehljajem; ekspr. metati komu zapeljive poglede; zapeljive besede, kretnje
// ki vzbuja ljubezensko vznemirjenost: zelo je zapeljiva; zapeljivo dekle / zapeljive ustnice; zapeljive oči
2. ekspr. zelo zanimiv, privlačen: zapeljiva knjiga / zapeljiva ponudba, priložnost zelo ugodna, primerna
// zapeljiva jed

zapeljívo

prisl.:

kruh je zapeljivo dišal

zapeljivo se smehljati

sam.: na njej je nekaj zapeljivega

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

zapovedljív -a -o prid. (ī í) ki (rad) zapoveduje: zapovedljiv človek / zapovedljiv glas

zapovedljívo

prisl.:

zapovedljivo klicati

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

zapravljív -a -o prid., zapravljívejši (ī í) ki rad zapravlja: ta rod ni bil nikoli zapravljiv; zapravljive ženske

zapravljívo

prisl.:

zapravljivo živeti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

zaskrbljív -a -o prid. (ī í) publ. skrb vzbujajoč, vznemirljiv: zaskrbljiv socialni položaj; zaskrbljive novice

zaskrbljívo

prisl.:

stanje se zaskrbljivo slabša

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

zasmehljív -a -o prid. (ī í) ki izraža zelo negativen, poniževalen odnos do koga: zasmehljiv izraz na obrazu; zasmehljiv nasmeh / zasmehljive besede; zasmehljiv vzdevek

zasmehljívo

prisl.:

zasmehljivo reči

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

zaupljív -a -o prid., zaupljívejši (ī í)

1. ki (rad) zaupa, verjame: po naravi zaupljiv človek / biti zaupljiv do sodelavcev
// ki izraža, kaže zaupanje, vero: zaupljiv pogled; fant z zaupljivimi očmi
2. ki (rad) zaupa, pove kaj: do mene je zelo zaupljiv
3. ki izraža, kaže človeško bližino, neposrednost: zaupljiv in odkrit pogovor / ustvarjati zaupljivo vzdušje
4. redko zaupen: zaupljiv cilj / nalogo naj opravi skupina zaupljivih ljudi

zaupljívo

prisl.:

zaupljivo poslušati

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

zavidljív -a -o prid., zavidljívejši (ī í)

1. zavisten: zavidljivi sosedje / biti komu zavidljiv za kaj / zavidljive oči
2. ekspr. zelo dober, ugoden: priboriti si zavidljiv položaj; soba z zavidljivim razgledom; pri delu je dosegel zavidljive rezultate
// zelo velik, visok: doseči zavidljiv uspeh; zavidljiva hitrost; naše šolstvo je doseglo zavidljivo raven

zavidljívo

prisl.:

zavidljivo gledati

zavidljivo dobra kakovost izdelkov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

zbadljív -a -o prid. (ī í) ki rad prizadeva, žali koga z zanj neprijetnimi, posmehljivimi besedami: zbadljiv človek; zbadljiva ženska / imeti zbadljiv jezik
// ki vsebuje, izraža posmehljiv, nedobrohoten odnos do koga: zbadljiva beseda, opazka, pripomba; zbadljiva pesem; zbadljivo ime

zbadljívo

prisl.:

zbadljivo odgovoriti, vprašati

sam.: ekspr. rad zine kako zbadljivo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

zmlezívo -a s (í) agr. kravje mleko prve dni po porodu; mlezivo: zmlezivo je posesal teliček

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

zmrdljív -a -o prid. (ī í) ekspr. ki se (rad) zmrduje: fant je zmrdljiv / zmrdljiv izraz na obrazu

zmrdljívo

prisl.:

zmrdljivo sta se spogledala

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

zmrzljív -a -o prid. (ī í) ki ga rado zebe: bolehen, zmrzljiv starec / imel je slabotno, zmrzljivo telo / zmrzljivo jutro

zmrzljívo

prisl.:

zmrzljivo se držati, stresti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

zvedljív2 -a -o prid. (ī í) star. zvedav: zvedljiv raziskovalec bi tu dobil dosti gradiva
// radoveden: obkrožila ga je množica zvedljivih ljudi

zvedljívo

prisl.:

zvedljivo izpraševati

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

zvodljív -a -o prid. (ī í) knjiž. ki zapeljuje, zavaja: zvodljiva ženska / obšla ga je zvodljiva misel

zvodljívo

prisl.:

zvodljivo gledati v oči

zvodljivo se nasmihati

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

žaljív -a -o prid. (ī í) ki žali: biti žaljiv do koga / žaljiv izraz; žaljivo vedenje; to je zame žaljivo

žaljívo

prisl.:

žaljivo se vesti

sam.: reči komu kaj žaljivega

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

žgečkljív -a -o prid. (ī í)

1. občutljiv za žgečkanje: žgečkljiv človek; biti zelo žgečkljiv / žgečkljive noge
2. dražljiv: žgečkljiv dim / ekspr. žgečkljiva pesmica pesmica erotične vsebine

žgečkljívo

prisl.:

žgečkljivo prijemati

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

žív -a -o stil. -ó prid. (ȋ í)

1. sposoben rasti, razmnoževati se: vsaka živa stvar umre / enovitost živega sveta; človek in druga živa bitja / živa narava živali, rastline, človek
2. ki je v stanju, v katerem potekajo življenjski procesi: z bojišča so odnašali žive in mrtve tovariše; ranjenec je še živ; vrnil se je živ in zdrav; ekspr.: biti napol živ; pol mrtev, pol živ se je zatekel v vas / ustvariti videz, da je lutka živa / ta žival se hrani z živim plenom; živi in mrtvi organizmi v zemlji / žive in suhe veje; dajanje živega tkiva drugi osebi; ekspr.: kavelj mu je trgal živo meso; sežgali so ga pri živem telesu
3. ki je iz živih bitij, zlasti ljudi: voziti živi tovor / ekspr.: postaviti živi zid; živa veriga se je pretrgala / risati po živem modelu
// v katerem so zanj značilne živali, rastline: reka v spodnjem toku ni več živa / živa zgornja plast zemlje
4. ki še deluje: živ izvir; živi in ugasli vulkani / ekspr. v dolini je živ samo še en mlin / ekspr. biti strokovno še živ dejaven
// živo oglje še tleče
// živa rana ki se še ne celi
// pazi, če je ogenj kje še živ
5. ki vpliva, vzbuja zanimanje: še vedno živ avtor; žive ideje / njegovo ime je tam še zmeraj živo še znano, uveljavljeno
// ki se uporablja: učiti se žive jezike; ti običaji so ponekod še živi; žive besede
6. ki obstaja (v resničnosti): živa družbena stvarnost; opisovati živo življenje
// ki izhaja iz življenja, temelji na njem: živa izobrazba; to je globoka, živa psihologija
// ki obstaja, je: vojna je pustila žive sledi; v vseh je živa ista misel / publ. sovražnosti so še žive vojaške operacije, oboroženi spopadi še trajajo
// aktualen, pereč: živa problematika našega časa; potreba po društvu je zelo živa
7. ki ima izrazite poteze, značilnosti, podobne kot v resničnosti: živi umetniški liki / žive podobe trpljenja
// ki zaradi svoje prepričljivosti, verjetnosti zelo prevzame: knjiga je živ dokaz tistih dni; opisovati z živo in iskreno besedo / predstava je bila zelo živa
8. za katerega je značilna življenjska sila, veselje, volja do udejstvovanja: sproščen, živ fant; biti živ kot živo srebro
// nav. ekspr. ki izraža, kaže življenjsko silo, veselje, zanimanje za kaj: živ pogled; pogledati z živimi očmi / v živem pogovoru so prišli domov; živa razprava o kakem vprašanju
// ekspr., v povedni rabi ki kaže veliko nagnjenje do spolnosti: premalo je živ zanjo; ne bo ga čakala, preveč je živa
9. živahen: otroci so bili na izletu zelo živi; bodi malo bolj živ / med najbolj živimi žuželkami je kobilica / živi koraki / živ tok reke; živa ulica / živ promet med prazniki / kopališče je bilo ves dan živo
10. ekspr., navadno v povedni rabi ki se zaradi velike prožnosti težko oblikuje, uredi: po umivanju so lasje zelo živi; živo blago; suho seno je živo
11. ekspr. intenziven, močen: jutro, polno živega sonca / žive barve svetle in intenzivne
// živi in temni pasovi na obleki z živimi barvami; živa pisanost oblačil
12. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: spomin se je spremenil v živo bolečino; iz oči mu je brati živo prošnjo; molil je z živo vero / starost je živo nasprotje mladosti / v živem spominu so mu ostali tisti dnevi
13. ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: priseči pri živem bogu; tisti je živ norec / tam se je začel živ pekel; domišljija je postala živa resnica
● ekspr. živ človek ga ni več videl nihče; ekspr. tega še svoj živ(i) dan nisem videl še nikoli; ekspr. za vse svoje žive dni si bom zapomnil za vse življenje; ekspr. tukaj te živ hudič ne stakne nihče; ekspr. živega krsta nisem videl nikogar; ekspr. on je živ(i) leksikon je zelo razgledan, načitan; ekspr. bolnik je živ mrlič zelo bled, shujšan; ekspr. dekle je živi ogenj zelo živahno, ognjevito; knjiž. z živo in pisano besedo je opozarjal na nevarnosti vojne govorjeno; ekspr. živi duši tega ne povej nikomur; ekspr. tega ne smem povedati za živo glavo pod nobenim pogojem, nikakor ne; ekspr. podiranje stropov nad živimi jamami nad jamami, v katerih (še) teče voda; ekspr. ta človek je živa kronika se dobro spominja dogodkov; knjiž. narediti komu živo lestvico nastaviti komu sklenjene roke, ramena, da nanje stopi in se tako povzpne; živa meja vrsta strnjeno nasajenega nizkega grmičevja, navadno za ograditev, razmejitev; knjiž., ekspr. sin je živa podoba očeta je zelo podoben očetu; ekspr. priti pri kopanju do žive skale do skale, ki je na prvotnem mestu, trdno zraščena z zemljo; ekspr. pred hišo ima živo vodo tekočo vodo, navadno studenec; živo apno negašeno apno; ni udarjal konja po hrbtu, ampak je izbiral sama živa mesta najbolj občutljiva, boleča; živo opazovanje pri pouku pozorno, skoncentrirano; živo srebro tekoča žlahtna kovina srebrno bele barve; pog. v teh dneh se je živo srebro močno dvignilo je temperatura zelo narasla; ekspr. v zaporu je doživel, kaj se pravi biti živ pokopan biti popolnoma ločen od ljudi, življenja zunaj zapora; ekspr. najraje bi jo živo požrli zelo so jezni nanjo; ekspr. živega ga ne morejo (videti) zelo ga sovražijo; boji se ga kot živega vraga zelo; bil je bolj mrtev kot živ od mraza zelo ga je zeblo; ekspr. vrnil se je bolj mrtev kot živ zelo utrujen, izčrpan; živemu človeku se vse pripeti, mrtvemu pa samo jama dokler je človek živ, lahko doživi zelo različne stvari; živa vera gore prestavlja kdor trdno veruje, lahko napravi skoraj nemogoče stvari
♦ agr. živa teža teža žive živali; cepljenje na živo oko cepljenje, pri katerem odžene oko cepiča še isto leto; biol. živo svetlikanje sevanje za živali in rastline značilne svetlobe zaradi življenjskih pojavov v organizmu; ekon. živo delo tekoče delo, ki ustvarja dobrine; geogr. živi pesek peščeni delci, navadno v večji količini, ki se zaradi delovanja vetra, vode premikajo z enega mesta na drugo; gled. živa slika prizor, v katerem se igralci ne gibljejo in ne govorijo; les. živa grča grča, ki je vrasla v les; lingv. živi jezik jezik, ki ga kak narod, ljudstvo še govori; med. živo cepivo cepivo, ki vsebuje žive mikroorganizme; mont. živi pesek z vodo prepojen pesek v zemeljski skorji, ki pod pritiskom zasipava rove, jaške; tisk. živa pagina podatek o avtorju, naslovu dela ali o abecednem obsegu strani, naveden na strani nad besedilom; voj. živa sila za boj usposobljeni ljudje; zool. živi fosil žival, ki se je nespremenjena ohranila iz geološke preteklosti; živa nit zelo tanka glista, ki živi v sladki vodi, Gordius aquaticus

žívo

tudi živó prisl.:

živo goreti, se lesketati

živo pripovedovati

živo poslikana skrinja

/ piše se narazen ali skupaj: živo rdeča ali živordeča barva; živo modro nebo

/ v povedni rabi: pred kratkim je bilo tam še vse živo; v pristanišču je bilo živo kot v panju

●

ekspr. živo ga je pogrešala zelo; ekspr. tam je bilo vse živo otrok zelo veliko

♦

muz. živo označba za hitrost izvajanja vivace

žívi

-a -o sam.:

nar. kositi do živega, v živo do tal

ekspr. suša koruzi ni mogla do živega je ni ovirala v rasti

ekspr. ni mu mogel priti do živega izraža nesposobnost osebka, da bi koga bistveno prizadel

ekspr. priti resnici, stvari do živega popolnoma jo spoznati

knjiž. rad bi jo videl, kakšna je bila za živega za življenja

ekspr. kričati, piti, tepsti na žive in mrtve zelo

ekspr. opravljati koga na žive in mrtve zelo

ekspr. to problematiko so preiskali bolj v živo natančno, temeljito

ekspr. jermeni so ga rezali v živo v golo kožo

pog., ekspr. rezali so jo v živo, pri živem operirali brez omrtvičenja

ekspr. misel na to jo je v živo zabolela zelo

ekspr. te besede so jo zadele v živo so jo zelo prizadele

ekspr. vsaka krogla je zadela v živo smrtno

ekspr. s tem vprašanjem je zadel v živo je pravilno nakazal problem, bistvo stvari

ekspr. njega ni več med živimi je že umrl

star. učitelji bi se morali na živem seznaniti s tem delom na kraju samem; praktično

žarg. vse živo ga preganja vsi ga preganjajo

nevihta je prinesla uničenje vsemu živemu

razvoj živega

ekspr. oddaja v živo oddaja, pri kateri sodelujoči nastopajo neposredno

♦

gozd. smolarjenje na živo pridobivanje smole, zaradi katerega drevo ne odmre

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

živo...1 prvi del zloženk nanašajoč se na živ: živobeseden, živoroden

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

živo...2 prvi del zloženk, kakor živočrn, živopisan ipd., gl. živ

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

žolčljív -a -o [u̯č] prid. (ī í) ekspr. jezljiv, togotljiv: po naravi je zelo žolčljiv / človek žolčljivega videza
// strastno, popadljivo sovražen: pisec kritike je preveč žolčljiv / žolčljiv ton polemike; žolčljive besede; žolčljiva ironija

žolčljívo

prisl.:

žolčljivo reči

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.