šalabájzer -ja m, člov. (ȃ) pog.
kdor svoje delo opravlja neresno, površno: biti navaden šalabajzer; Dokumente so naredili šalabajzerji E ← srb. šalabájzer 'kdor se rad norčuje, šali; brezdelnež, delomrznež' iz šalabájzati se 'norčevati se' iz šalabázati 'potepati se, pohajkovati', verjetno iz (↑)šála

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.