šòp šôpa m (ȍ ó) 

1. 1. skupek daljših, tanjših istovrstnih stvari, navadno manjši: narediti šop; šop dlake, peres; izpod rute ji gleda šop črnih las; v krtači manjkajo šopi žime / vreči konju nekaj šopov sena / povezati niti v šop; ob bolezni so ji lasje izpadali v šopih; v šopu izpuliti; trava, rastoča v gostih šopih / ekspr. v rokah drži šop bankovcev, kart, listin / šop ključev
2. 2. star. šopek (cvetja): podaril ji je velik šop
3. 3. redko pramen, snop: v sobo je prihajal šop svetlobe / šop isker

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.