blêsti blêdem nedov., blêdel in blédel blêdla, stil. blèl blêla (é) v vročici zmedeno govoriti: bolnik blede; vso noč je bledel o bojih; nerazumljivo, zmedeno blesti; s smiselnim osebkom v dajalniku: vročino ima in blede se ji; star. blede se mu v glavi / bledlo se ji je, da pada v brezno
// slabš. govoriti, pripovedovati: vse je laž, kar ljudje bledejo o meni
● 
ekspr. zaboga, ali se ti blede zakaj govoriš, ravnaš tako neumno

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.

Število zadetkov: 1