cár -ja m (ȃ) 

1. 1. v nekaterih slovanskih državah, nekdaj vladar: ruski car; srbski car Dušan / star. beli car ruski
2. 2. star. cesar: francoski, turški car / pesn. pridi, pridi, višine car [sonce], med svoje služabnice zveste (O. Župančič)
   ● žarg., šol. zeleni car študent višjega letnika, ki vodi šaljivi obred sprejemanja brucov v študentovsko skupnost

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

cárSSKJ -ja m, člov. (ā) pog., v povedni rabi
kdor zaradi svojih uspehov, zanimivih, prijetnih značilnosti vzbuja občudovanje; džek, frajer (1): biti res car; Najhitrejši med moškimi in ženskami na svetu na 100 m so carji športa E ← hrv., srb. cȁr ← rus. cárь < slovan. *cьsar'ъ ← lat. Caesar

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

rent-a-car in rent a car [réntakár] m neskl., tudi rent-a-car in rent a car -a (ẹ̑-ȃ) izposojevalnica avtomobilov: podjetje ima rent-a-car
// žarg. avtomobil, izposojen v taki izposojevalnici: na letališču je najel rent-a-car; neskl. pril.: rent-a-car služba

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.