cílj -a m (ȋ ī) 

1. 1. kraj ali predmet, do katerega se hoče priti: hoditi, tavati brez cilja; priti na cilj; končno sva na cilju; cilj potovanja je Dubrovnik
   ♦ šport. prvi priteči skozi cilj natanko označeni konec tekmovalne proge
   // predmet, v katerega se strelja, tarča: strel zgreši cilj / streljanje v cilj; pren. v debati je streljal mimo cilja
2. 2. kar se hoče doseči s prizadevanjem: imeti svoj cilj; strateški, vzgojni cilj; njegovi visoki cilji; cilj življenja; postavil si je za cilj, da zmaga; ne izbira sredstev za dosego cilja / neprav., v prislovni rabi kopati jarke v cilju izsuševanja terena zaradi izsuševanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

letéčiSSKJ -a -e prid. (ẹ́)

letéči cílj -ega -a m (ẹ́, ȋ) šport.
vmesni cilj, na katerem se orientacijsko meri uspešnost tekača, kolesarja: točkovanje letečih ciljev; Prva je prevozila črto letečega cilja, ki prinaša posebno nagrado

letéči zdravník -ega -a m, člov. (ẹ́, ȋ) nav. mn.
član organizacije zdravnikov, ki s helikopterskim, letalskim prevozom bolnikom in ponesrečencem nudi medicinsko pomoč v oddaljenih, težko dostopnih krajih: Mnogi, ki živijo v divjini, se imajo zahvaliti letečim zdravnikom za življenje

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.