Tiskanje

dobrohôten -tna -o prid. (ó ō) ki hoče, želi dobro: mož je zelo dobrohoten / zahvaliti se za dobrohoten opomin; dobrohotne besede / spregovoriti z dobrohotnim glasom

dobrohôtno

prisl.:

gleda ga malo karajoče, vendar dobrohotno

dobrohotno se ji smeje

Slovar slovenskega knjižnega jezika