gobezdáč
-a
m
(
á
)
pog., slabš.
kdor (rad) veliko, predrzno govori:
imeli so ga za gobezdača
;
bil je neznosen gobezdač
;
gobezdači in kričači
Slovar slovenskega knjižnega jezika
, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
Število zadetkov: 1