grêda -e ž (é) 

1. 1. štirikotno obtesano ali obžagano deblo, zlasti v gradbenih konstrukcijah; tram: vzdolžne in prečne grede stropa
2. 2. palica, na kateri prenočuje, počiva perutnina; gred: kokoši so že šle na gredo; kokošnjak z gredami in vališči
3. 3. vzdolžni, nosilni del ogrodja ladje, čolna; gredelj: ladijska greda
   ♦ anat. debela plast živčnih vlaken, ki povezuje obe poluti velikih možganov; obrt. glavni prečni nosilec v strešnem povezju

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.

grêda -e stil. -é ž, rod. mn. grêd (é) oddeljena ploskev obdelane zemlje na vrtu: gredo opleti, prekopati; cvetlična greda; grede za zelenjavo / topla greda pokrita s steklom in ogrevana; zaprta greda ograjena in navadno pokrita s steklom; pren., ekspr. pisatelj je rasel v topli gredi kulturnega izročila
// oddeljena ploskev na solinah: tam je solarna in na stotine gred, ločenih z nasipi in kanali
♦ alp. poševno potekajoča polica v skalovju

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.

tôpliSSKJ -a -o prid. (ó)

tôpla grêda -e -e ž (ó, é)
proces otoplitve zemljine atmosfere in površja kot posledica emisij škodljivih plinov v ozračje: plini tople grede; učinek tople grede; Kitajska je druga največja porabnica energije na svetu in druga največja onesnaževalka s plini tople grede

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.