kanón -a m (ọ̑) 

1. 1. pog. top: streljajo s kanoni; grmenje kanonov; natreskan, pijan kot kanon
2. 2. nav. mn., nekdaj škornji z visokimi, trdimi golenicami, zlasti kot obuvalo duhovnikov: svetli kanoni

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

kánon -a m (ȃ) 

1. 1. knjiž. pravilo, načelo, norma, zlasti v družbi, umetnosti, filozofiji: držati se kanona; veljavni kanoni / lepotni kanoni / družbeni, umetniški kanoni
   // seznam, spisek takih pravil: sestaviti kanon
2. 2. muz. dvoglasna ali večglasna skladba, v kateri vsi glasovi dosledno posnemajo temo: peti kanon; štiriglasni kanon
   ♦ rel. kanon osrednji, nespremenljivi del maše; svetopisemski kanon seznam uradno priznanih svetopisemskih knjig; kanon svetnikov seznam uradno proglašenih svetnikov; um. kanon skupek pravil o razmerjih, merah za upodabljanje človeškega telesa

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.