Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
kočíja-e ž (ȋ)udoben, navadno dvovprežen, pokrit voz: sedel je v kočijo; zapreči konje v kočijo; voziti se v veliki, gosposki kočiji / poštna kočija nekdaj za prevoz pošte in potnikov ● ekspr. pav je vozil kočijo hodil s pahljačasto razprtim repom