kóvček -čka m (ọ́) priprava, navadno pravokotne oblike s pokrovom in ročajem za prenašanje osebnih stvari: v levici je nesel kovček; vzeti obleko iz kovčka; težek, velik kovček; usnjen, lepo okovan kovček / pripravljati kovček dajati, zlagati vanj osebne stvari za potovanje
// redko kovček za violino škatla
// večjemu kovčku podobna priprava z ročajem na obeh straneh: lesen vojaški kovček
● ekspr. če nočeš ubogati, kar pospravi svoje kovčke pojdi, odidi; prišel je s kovčkom, odhaja pa kot milijonar prišel je reven, siromašen

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

stréšniSSKJ -a -o prid. (ẹ̑)

stréšni kôvček -ega -čka m (ẹ̑, ó)
kovčku podoben avtomobilski strešni prtljažnik; truga: Pri vožnji je treba upoštevati, da se z namestitvijo strešnega kovčka spremeni tudi težišče

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.