Slovar slovenskega knjižnega jezika

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

kretén -a (ẹ̑) 
  1. 1. med. človek, ki je telesno in duševno nerazvit zaradi pomanjkljivega delovanja žleze ščitnice: otrok je kreten
  2. 2. pog., slabš. omejen, neumen človek: ta kreten bi rad še ukazoval / kot psovka poberi se, kreten
kréten -tna -o prid. (ẹ̑) teh. ki omogoča, povzroča spremembo smeri gibanja; upravljalen, pogonski: kretni vzvod / kretni mehanizem
Število zadetkov: 2