Slovar slovenskega knjižnega jezika

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.

léha -e ž (ẹ́) 
  1. 1. nar. njiva, zlasti ožja: zorati lehe; velike lehe / lehe žita
    // del njive med dvema razoroma; ogon: šel je po njivi kar čez lehe in razore
  2. 2. star. oddeljena ploskev obdelane zemlje na vrtu; greda: opleti leho; leha tulipanov; pren. pesnik je povezal cvetje svoje lehe
Število zadetkov: 1