lév -í ž (ẹ̑) - 1. pretesna vrhnja plast kože, ki si jo žival odstrani, sleče; lev1: kačja lev
- 2. redko levitev, levljenje: lev poteka precej hitro
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
lèv lêva tudi léva m (ȅ ē, ẹ̄) - 1. v Afriki živeča zver, katere samec ima veliko glavo in košato grivo: lev rjove; krotilec levov; lov na leve; lev in levinja; boril, branil se je kakor lev; hraber kot lev / pred vhodom stojita dva kamnita leva
● beneški lev ali lev sv. Marka podoba leva kot simbol beneške republike; publ. tam je nekoč vladal britanski lev Angleži, Britanci - 2. ekspr. hraber, neustrašen, junaški moški: on ni lev, pač pa lisjak; v boju je bil lev; ni se upal spoprijeti se s takim levom
- 3. ekspr., navadno s prilastkom moški, ki po lastnostih, zaželenih za področje njegovega udejstvovanja, presega druge: v mladih letih je bil velik lev; lev družabnih prireditev / gledališki lev; modni, promenadni, salonski lev
♦ astr. Lev peto ozvezdje živalskega kroga; film. zlati lev priznanje za najboljši film mednarodnega festivala v Benetkah; pal. jamski lev levu podobna izumrla zver iz mlajše ledene dobe; zool. morski lev velik morski sesalec, podoben tjulnju, Otaria flavescens
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
lév1 -a m (ẹ̑) - 1. pretesna vrhnja plast kože, ki si jo žival odstrani, sleče: kačji lev; lev gosenice, raka
- 2. redko levitev, levljenje: drugi lev je končan
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
lév2 -a m (ẹ̑) bolgarska denarna enota: to stane pet levov // bankovec ali kovanec v vrednosti te enote
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
lèvSSKJ lêva m, člov. (ȅ ē) kdor je rojen v astrološkem znamenju leva: Vam, levom, ne bo prav nič všeč, da se boste morali podrejati pravilom in avtoriteti drugega E = hrv., srb. lȁv, rus. lév, češ. lev, stcslov. *lьvъ < slovan. *lьvъ ← germ. ← gr. léōn, semitskega izvora
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.