možàt -áta -o prid. (ȁ ā) nav. ekspr. - 1. ki ima odločnost, pogum: možat človek
// ki izraža odločnost, pogum: možat značaj; možata zrelost / možat pogovor; možata beseda / možato dejanje - 2. močen: njegove možate roke; možata postava / bil je velik in možat
možáto prisl.: možato izpolnjevati dolžnosti; možato se je tam postavil; možato zagovarjati svoje prepričanje
možáti -a -o sam.: veljal je za možatega; reči kakšno možato
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.