nejevóljen -jna -o prid. (ọ́ ọ̄) ki se s čim ne strinja, ni zadovoljen: ob njenih besedah je postal nejevoljen;
ko ga je prehitela, je nejevoljen pospešil korak;
nejevoljen je vprašal, kaj hoče / bil je nejevoljen, ker so ga zmotili pri delu
● star. večkrat je bil že nejevoljen nanj hud, jezen // ki vsebuje, izraža nejevoljo: opazila je njegov nejevoljni pogled / z nejevoljnim obrazom je odšel iz sobenejevóljno prisl.: nejevoljno odgovoriti, vprašati; nejevoljno je zmajeval z glavo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.