poséstvo -a s (ẹ̑) zemljišče, navadno z ustreznimi objekti, kot gospodarska enota: obdelovati, prodati posestvo; kmetoval je na očetovem posestvu; majhno, veliko posestvo; lastnik posestva / družbeno, državno posestvo; veliko gozdno posestvo / zemljiško posestvo
// nav. ekspr. kmetija: posestvo leži na sončni strani hriba

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.