precéj in precèj prisl. (ẹ̑; ȅ) 

1. 1. izraža veliko količino, mero
   1. a) s samostalnikom: precej časa bo treba čakati; denarja bo še precej ostalo; zbralo se je precej ljudi; zadeve se je lotil s precej poguma; imam precej upanja na uspeh; elipt.: do tja je še precej dolga pot; precej je priženil večje premoženje
      // s samostalniško rabljenim pridevnikom sinova imata precej skupnega
   2. b) z glagolom: danes je precej govoril; kar precej je pojedel; tvoj nasvet mi je precej pomagal
   3. c) s prislovom: do doma je precej daleč; hiša stoji precej visoko
2. 2. izraža
   1. a) visoko stopnjo: položaj je precej jasen; precej redka žival; navada je precej ukoreninjena / prihaja precej zgodaj / danes je precej mraz / delo so ji precej olajšali; položaj se je precej spremenil / pri primerniku: precej lažji, večji; precej bolj divji / v njem je precej fantasta
   2. b) rahlo omejitev: kraj se mi zdi precej znan
      ● pog. v botaniki je precej doma se razume nanjo, jo pozna; ta bolezen je tam precej doma je razširjena; pog. možakar je precej pri denarju ga ima dosti; pog. ali si vse te knjige prebral? Precej vse skoraj vse

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

prècej prisl. (ȅ) raba peša  

1. 1. izraža, da se dejanje zgodi brez odlašanja; takoj, brž: ne morem ti precej odgovoriti; počakaj malo, precej pridem; ekspr. hočem govoriti z njim, pa zdajle precej
   // izraža, da se dejanje zgodi v kratkem času: popil je skodelico čaja in precej legel; precej potem je izginil
2. 2. v neposredni bližini; tik: spomenik stoji na hribu, precej za vasjo

prècej ko vez., v časovnih odvisnih stavkih  za izražanje, da se dejanje v nadrednem stavku zgodi neposredno za dejanjem v odvisnem stavku; brž ko: precej ko jo je videl, mu je bila všeč

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

precej ko gl. prècej 

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.