Tiskanje

radožív -a -o prid. (ȋ í) knjiž. ki rad živi, uživa: radoživi mladi mož je vedno bolj zanemarjal svojo ženo / radoživa renesansa / radoživ nasmeh / radoživ plevel

radožívo

prisl.:

radoživo pogledovati za dekleti

Slovar slovenskega knjižnega jezika