sprostítev -tve ž (ȋ) - 1. glagolnik od sprostiti: sprostitev mišic; vaje za sprostitev / želeti si sprostitve; branje mu pomeni sprostitev / duševna in telesna sprostitev / sprostitev energije, toplote / sprostitev delovne sile
- 2. dejstvo, da je kaj sproščeno: sprostitve v maloobmejnem prometu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.