stolpìč -íča m (ȉ í) - 1. manjšalnica od stolp: stolpiči na palači se krušijo; grajski stolpiči
- 2. nekajnadstropna stavba s sorazmerno majhno tlorisno površino: urediti gredice okoli stolpičev; petnadstropen stolpič; stanovanjski stolpiči
- 3. ekspr. steber, stebriček: bršljan je opletal stolpiče ob vhodu; oder je stal na stolpičih
- 4. redko rubrika, stolpec: na seznamu je bil tudi stolpič za poklice; poiskati številko v spodnjem stolpiču
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.