strupén -a -o prid. (ẹ̑) 

1. 1. ki vsebuje organizmu zelo škodljive ali smrtne sestavine: strupena snov; te primesi so strupene / pripraviti komu strupen napoj; zrak po industrijskih mestih je pogosto strupen / strupeni deli rastlin; strupene gobe; strupene kače; strupeno želo / strupena puščica
2. 2. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: strupen mraz; burja je bila strupena / strupena lakota
3. 3. ekspr. hudoben, zloben: to je strupen človek; danes je zelo strupena; biti strupen do koga, nar. na koga / strupen glas, pogled, smeh; strupene besede
   ● ekspr. biti strupenega jezika biti zelo opravljiv, obrekljiv; ekspr. strupena barva barva, ki učinkuje zelo neprijetno; nar. strupena rosa bolezen, pri kateri se oboleli deli rastline posušijo ali odmrejo; ožig; glivična bolezen, ki se kaže v obliki peg na listih in plodovih zlasti vinske trte, hmelja, kapusnic; peronospora

strupéno prisl.: strupeno odgovoriti, pogledati; strupeno mrzlo jutro; strupeno rdeča barva

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.

strúpen -pna -o prid. (ȗ) 

1. 1. nanašajoč se na strup: strupne sestavine
   ♦ anat. strupni zob strupnik; strupna žleza strupnica
2. 2. zastar. strupén: strupna tekočina

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.