trdè -éta m (ȅ ẹ́) slabš. neroden, okoren človek: tak trde je, da mu morajo drugi iskati nevesto
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
trdè -éta s (ȅ ẹ́) slabš. neroden, okoren človek: niso vedeli, da je tako trde
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
trdíti in tŕditi -im nedov. (ī ŕ) izražati kako misel, kot da je v skladu z resničnostjo: če on to trdi, bo že res;
trdi, da je dolg že vrnil;
pogumno, utemeljeno, vztrajno kaj trditi;
tega ni mogoče z gotovostjo trditi / ekspr. obtožnica trdi, da je kriv / ljudje trdijo o njem čudne reči govorijo, pripovedujejo; strokovnjaki trdijo, da je pesem nastala v začetnem obdobju pesnikovega ustvarjanja mislijo, menijo; ekspr. predstava je dobra, lahko trdim, zelo dobra rečem
● ekspr. če pravim jaz, da je belo, trdi on, da je črno najini mnenji si popolnoma nasprotujeta; ekspr. nočem trditi, da ste vi vsega krivi izraža omilitev povedanega; ekspr. še vedno trdi svojo vztraja pri tem, kar je rekel; zastar. trditi kako vero priznavati, izpovedovatitrdé zastar.: ugovarjal mu je, trde, da še ni prepozno
trdèč -éča -e: branil ga je pred drugimi, trdeč, da je pošten človek
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.