zahruméti -ím dov. (ẹ́ í) 

1. 1. dati močne, zamolkle, med seboj pomešane glasove: množica je zahrumela od ogorčenja / v delavnici so zahrumeli stroji; brezoseb. za nami je votlo zahrumelo
   // ekspr. hrumeč hitro se premakniti: helikopter je zahrumel po zraku
2. 2. ekspr. razvneto, ogorčeno spregovoriti: govornik je zahrumel, da so mu vsi prisluhnili / zahrumel je nanj, naj odide zakričal, zavpil

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.