zapikováti -újem nedov. (á ȗ) s sunkom, potiskanjem delati, da koničasti del predmeta pride v kaj: zapikovati iglo v tkanino / ekspr. zapikovati prste v kruh
// s sunkom, potiskanjem delati, da kaj s koničastim delom pride v kaj in tam ostane: zapikovati mandeljne v torto
● ekspr. zapikovati oči, pogled v koga preiskujoče, ostro pogledovati koga

zapikováti se 
1. 1. s koničastim delom prodirati v kaj in tam ostajati: puščice so se zapikovale v tarčo
2. 2. ekspr., v zvezi z v vsestransko, natančno pregledovati, proučevati: zapikovali so se v vsako njegovo izjavo / rad se zapikuje v ljudi / kaj se zapikuješ v njegove stvari vsiljivo vmešavaš
   ● ekspr. zapikoval se je v dekleta jih vsiljivo ogovarjal

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.