počiválnik -a [drugi pomen u̯n in ln] m (ȃ) 

1. 1. kos pohištva za počivanje, počitek: sesti na počivalnik; oblazinjen, pleten počivalnik
2. 2. kamen, prostor ob poti, na katerem se navadno počiva: vedel je za vsak počivalnik ob cesti
   ♦ arhit. stopniščni počivalnik večja ploskev med stopnicami ali na koncu stopnic; podest

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.