žámet -a m (á) - 1. tkanina s ščetkasto površino na eni strani: tkati žamet; oguljen žamet; hlače, krilo iz žameta; naslanjač, prevlečen z žametom / rebrasti žamet / ekspr. biti oblečen v žamet v žametno oblačilo
- 2. ekspr., s prilastkom žameten videz, lesk, otip: žamet lilij; beli žamet rok / žamet oči
// blagoglasnost in rahla zamolklost: žamet glasu
● preg. pamet je boljša kot žamet boljše je biti pameten kot pa bogat
♦ tekst. svileni žamet s svileno osnovo in bombažnim votkom; trg. usnjati žamet žametu podobna močna bombažna ali volnena tkanina; deftin
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.