bròn brôna m (ȍ ó) - 1. zlitina bakra in drugih kovin: vlivati bron; vrata iz brona; glasovi zvenijo kot bron / spomenik v bronu iz brona
// publ. za tekmovalko je letos na olimpijskih igrah ostal samo bron bronasta kolajna
♦ elektr. elektrotehnični bron z velikim odstotkom bakra; metal. berilijev bron zlitina bakra in berilija
// žarg., um. umetniški izdelek iz te zlitine: na razstavi je bilo največ bronov - 2. pesn. bronast zvon: iz stolpa je donel bron
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.