dolžník -a [u̯ž] m (í) kdor ima dolg, navadno denarni: terjati dolžnike;
upniki in dolžniki;
knjiga dolžnikov / za to dobroto ostanem tvoj dolžnik; čutil se je dolžnika pred dekletom
♦ jur. glavni dolžnik za katerega se druga oseba zaveže, da bo izpolnila njegovo obveznost, če je ne bo sam; hipotečni dolžnik čigar nepremičnina je upniku zastavljena za njegovo terjatev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.