Slovar slovenskega knjižnega jezika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
homogén -a -o prid. (ẹ̑) ki je enakih, istovrstnih sestavin; enovit, enoten: homogena snov, zmes / homogena struktura kamnine / homogeno prebivalstvo // ki ima sestavne dele trdno povezane med seboj: homogen vojaški blok; homogena delovna organizacija / narod kot homogena celota / homogena tekmovalna ekipa
♦ elektr. homogeno (električno, magnetno) polje polje, katerega jakost in smer sta v vseh točkah enaka; mat. homogena algebrajska enačba enačba, v kateri so vsi členi iste stopnjehomogéno prisl.: delati homogeno; zelo homogeno so nastopali
Število zadetkov: 1