izpúh -a m (ȗ) 

1. 1. strojn. odvajanje izrabljenih plinov iz motorjev z notranjim zgorevanjem ali pare: izpuh pare, plina; odprtina za izpuh
2. 2. pog. izpušna cev: izpuh pri avtomobilu
3. 3. redko izpušni plini, izpušne pare: izpuhi onesnažujejo ozračje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.