móžno prisl. (ọ́) 

1. 1. v povedni rabi, z nedoločnikom izraža možnost uresničitve; mogoče: z brezglavostjo ni možno ničesar doseči / elipt. vrzi, kolikor možno daleč
2. 2. v medmetni rabi izraža zadržano pritrjevanje: včeraj si bil neznosen. Možno; prim. možen

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.