Tiskanje

namočíti -móčim dov. (ī ọ́)

1. dati v tekočino, navadno z določenim namenom: fižol preberemo in ga namočimo; namočiti umazano perilo; namočiti za nekaj ur v raztopino; namočiti v špiritu
// pomočiti: najprej je namočil le prst, potem šele celo roko; namočiti pero v črnilo
2. narediti kaj mokro, navadno z vodo: dež je namočil zemljo; namočiti robec; namočiti kruh z vinom; brezoseb. to nas je namočilo

namočíti se

ekspr.

(s)kopati se:

letos se še nisem namočil v morju

namóčen

-a -o:

v mleku namočen kruh

perilo je že namočeno

polja so dobro namočena

●

ekspr. bili so premraženi in namočeni mokri, premočeni; ekspr. sledilo je izrazito namočeno leto, obdobje mokro, vlažno