nèizprôsen -sna -o prid. (ȅ-ó) 

1. 1. ki se ne da pregovoriti, preprositi: kljub prošnjam je ostal oče neizprosen
   // knjiž. neusmiljen, neprizanesljiv: neizprosen gospodar, sodnik
2. 2. ekspr. ki od svojih zahtev, trditev ne odstopi: neizprosen nasprotnik, sovražnik / neizprosni predpisi, zakoni; neizprosno povelje
   // ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: neizprosen boj / neizprosna doslednost, nujnost; neizprosna zakonitost dogajanja
   ● publ. problem so prikazali v neizprosni luči tako, kot je, brez olepševanja in prikrivanja

nèizprôsno prisl.: neizprosno je razkrival njihove napake; neizprosno terjati, ukazovati; biti neizprosno odkrit zelo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.