občevánje -a s (ȃ) glagolnik od občevati:- a) občevanje z znamenji / zaporniku so onemogočili občevanje s člani organizacije stike
// vljudnost pri občevanju s strankami - b) prenašanje bolezni z občevanjem / spolno občevanje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.