obnoréti -ím dov., obnôrel (ẹ́ í) - 1. postati nespameten, nerazsoden; ponoreti: dekle je čisto obnorelo / ob tem dogodku je vse mesto obnorelo
● ekspr. obnoreti od veselja zelo se razveseliti - 2. star. postati duševno bolan; znoreti: v ječi je obnorel; kričal je, kot bi čisto obnorel
- 3. publ. obnoriti: vsako žensko hoče obnoreti / mesto jo je obnorelo
obnôrel tudi obnorèl in obnorél -éla -o: obnoreli gostje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.