Slovar slovenskega knjižnega jezika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
odróčen tudi odrôčen -čna -o prid. (ọ̄; ō) - 1. ki je, se nahaja daleč od prometnih poti: to so odročni kraji; živeti na odročni kmetiji; biti premeščen v odročno vas; prometno odročen predel dežele / odročna ulica; njegove njive so odročne
- 2. pri vpreženi živini desni: odročni konj, vol
odróčno tudi odrôčno - 1. prislov od odročen: odročno ležeči deli ozemlja
- 2. v povedni rabi izraža neudobnost, nepripravnost dejanja: odročno je nositi vodo iz grape; s smiselnim osebkom v dajalniku odročno mi je hoditi iz Ljubljane tja; sam.: pognati odročnega
Število zadetkov: 1